l
--
in
-ja
in
-a
[
lə̀ lə̀ja
in
èl êla
]
m
(
ə̏; ȅ ȇ
)
trinajsta črka slovenske abecede:
mali l
;
napisano z dvema l
;
cev ima obliko črke L
;
zveza dveh l-jev
;
štirje veliki l-i
//
soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
zveneči l
♦
jezikosl.
mehki
ali
palatalni l [l']
izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična
ploskev za zgornjimi zobmi
;
srednji l
izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za
zgornjimi zobmi
;
trdi
ali
velarni l [ł]
izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična
ploskev na mehkem nebu
;
deležnik na -l
lá
1
--
tudi
-ja
m
(
ȃ
)
glasb.
solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici:
lá
2
ali
là
medm.
(
ȃ; ȁ
)
nadomešča zloge besedila pri petju:
la la la la, je pela pri igri
/
lala, lala
là
3
člen.
(
ȁ
)
izraža malomarno zavrnitev:
la, la, to so same govorice
labiál
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik:
izgovor labialov
labiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
jezikosl.
nanašajoč se na ustnice, ustničen:
labialni zapornik
labializácija
-e
ž
(
á
)
jezikosl.
dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu:
labializacija glasu i
labílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
ki se zelo lahko, hitro menja;
nestalen
,
neuravnovešen
:
labilen temperament
;
labilno duševno stanje
;
labilno zdravje
/
cene so labilne
/
ona je čustveno labilna
/
biti labilna osebnost
//
nestabilen
,
majav
:
kanu je labilen
♦
fiz.
labilna lega
ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni
legi
;
kem.
labilna spojina
spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo
;
meteor.
labilno ozračje
ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo
nevihte
labílnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost labilnega;
nestalnost
,
neuravnovešenost
:
čustvena, moralna labilnost
/
labilnost političnega položaja
lábio...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na ustnice:
labiodental
lábiodentál
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
jezikosl.
soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev,
zobnoustničnik:
v in f sta labiodentala
lábiovelár
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
jezikosl.
soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu:
indoevropski labiovelari
labirínt
-a
m
(
ȋ
)
kraj, kjer se zablodi, blodnjak:
tavati po labirintu
;
zaiti v labirintu
;
najti izhod iz labirinta
;
ekspr.
ti hodniki so pravi labirint
/
ekspr.
gozdni labirint
;
pren.,
ekspr.
labirinti človeške duše
//
ekspr.,
z rodilnikom
velika neurejena množina:
labirint stopnišč in temnih hodnikov
/
knjiž.:
labirint fraz
;
cel labirint laži in krivic
♦
anat.
labirint
del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče
;
koščeni labirint
koščena, zunanja plast labirinta
;
kožnati labirint
mehka, notranja plast labirinta
;
arheol.
labirint
zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v
Egiptu
labirínten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na labirint:
labirintni hodniki
/
labirintne poti ekspresionistične poezije
♦
anat.
labirintna tekočina
tekočina, ki napolnjuje labirint
;
strojn.
labirintna tesnilka
tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi
labiríntovec
-vca
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
zool.
tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti
v brakičnih vodah, Anabantidae:
labirintovci v akvariju
labiríntski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na labirint:
labirintska stopnišča
/
ekspr.
labirintska zapletenost njene duševnosti
zelo velika
labód
-a
m
(
ọ̑
)
1.
velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom:
labodi plavajo po jezeru
;
otroci krmijo labode
;
bel labod
2.
plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo:
otrok se uči plavati z labodom
♦
astron.
Labod
ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde
tvorijo križ
;
zool.
labod grbec
ali
nemi labod
s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor
;
labod pevec
s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
labodíca
-e
ž
(
í
)
knjiž.
labodka
:
bela labodica
labódji
-a -e
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na labode:
labodje jajce
/
ekspr.
njen labodji vrat
vitek in bel
●
knjiž.,
ekspr.
labodja pesem
ali vznes.
labodji spev
pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred
smrtjo
labódje
prisl.
:
labodje bel
labódka
-e
ž
(
ọ̑
)
samica laboda:
vitki vrat bele labodke
labódnica
-e
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred
smrtjo:
ta oda je pesnikova labodnica
;
zapeti labodnico
lábora
1
-e
ž
(
á
)
etn.
velika plitva (lončena) skleda za mleko:
latvice in labore
//
ekspr.
razmeroma velika skleda, skodela sploh:
postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha
lábora
2
-e
ž
(
á
)
petr.
kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih
med seboj z vezivom;
konglomerat
:
kremenova labora
laboránt
-a
m
(
ā á
)
kdor opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju:
razpisati mesto laboranta
/
kemijski laborant
uslužbenec, ki opravlja preprosta, standardna dela s področja
kemije
laborántka
-e
ž
(
ā
)
ženska, ki opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju:
laboranti in laborantke
laborántski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na laborante:
laborantsko delo
/
laborantski tečaji
laboratórij
-a
m
(
ọ́
)
prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne,
tehniške:
delati v laboratoriju
;
obratni laboratorij
;
oprema za laboratorij
/
bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij
;
diagnostični laboratorij
/
pog.
ta laboratorij si je pridobil veliko slavo
znanstveniki, raziskovalci v tem laboratoriju
♦
jezikosl.
laboratorij za eksperimentalno fonetiko
;
šol.
(šolski) laboratorij
prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti
naravoslovnih
//
prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami:
fotografski laboratorij
;
laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov
laboratórijski
-a -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na laboratorij:
laboratorijska posoda
;
laboratorijska oprema
/
laboratorijski izvidi, poskusi
;
laboratorijska analiza, preiskava
/
obvezne laboratorijske vaje študentov
/
pretežno laboratorijske znanosti
/
laboratorijski tehnik
♦
elektr.
laboratorijski ampermeter
;
kem.
laboratorijsko steklo
steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam
;
med.
laboratorijska žival
žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival
laboratórijsko
prisl.
:
laboratorijsko pregledati živilo
;
laboratorijsko pridobljena snov
lábornat
-a -o
prid.
(
á
)
petr.
ki je iz labore:
labornata tla
lábotski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na reko Labot:
labotski breg
/
star.
labotska škofija
lavantinska škofija
/
Labotska dolina
labráč
-a
m
(
á
)
nar.
čvekač
,
brbljač
:
sit sem že tega labrača
lábradorec
in
labradórec -rca
m
(
ȃ; ọ̑
)
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko
visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako:
gojiti labradorce
labradorít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in
albit:
lábradorka
in
labradórka -e
ž
(
ȃ; ọ̑
)
samica labradorca:
izšolali so labradorko, ki je postala spremljevalka tetraplegika
;
bela, črna labradorka
;
mlada labradorka
/
čistokrvna labradorka
labud
ipd.
gl.
labod
ipd.
laburíst
-a
m
(
ȋ
)
zlasti v angleškem okolju
član delavske stranke:
ima znance med laburisti in konservativci
/
pri volitvah so zmagali laburisti
laburístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na laburiste:
laburistični voditelji
/
laburistična vlada
/
laburistična stranka
lacanovec
-vca
[
lakánovəc
]
m
(
ȃ
)
privrženec Lacanovih nazorov:
dosleden lacanovec
;
mednarodno uveljavljeni lacanovec
lacrimae Christi
-- --
[
lákrime krísti
]
ž
mn.
(
ȃ, ȋ
)
kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja:
láčen
-čna -o
prid.
(
á ȃ
)
1.
ki čuti potrebo po jedi:
lačen otrok
;
biti lačen
;
lačna živina
;
premraženi in lačni so čakali jutra
;
lačen in žejen
;
zelo lačen
;
lačen kot pes, volk
/
lačne pršice so še enkrat manjše kakor site
/
ekspr.
doma ima pet lačnih ust
otrok
;
pren.
bajke za lačno domišljijo
//
ekspr.
ki izraža lakoto:
interniranci z lačnimi očmi
/
ptički odpirajo lačne kljune
;
trgati meso z lačnimi zobmi
2.
nav. ekspr.
ki živi v pomanjkanju hrane:
lačno prebivalstvo
/
pog.
med vojno so ljudje lačni
stradajo
/
lačna leta po Napoleonovih vojnah
3.
nav. ekspr.,
z rodilnikom
ki si zelo želi česa:
lačen kruha
/
lačen časti, denarja, zemlje
;
biti lačen ljubezni
;
dobrote lačni otroci
;
senzacij lačni časopisi
4.
ekspr.
ki izraža spolno poželenje:
sledil ji je z lačnim pogledom
;
čutila je na sebi njegove lačne oči
●
ekspr.
urednik ima lačne predale
nima gradiva za objavo
;
pog.,
ekspr.
ima ta lačno jetiko
zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu
suh
;
nar.
lačna torba, vreča
manj napolnjena, kot bi morala biti
;
nar.
ta jed je lačna
ne nasiti za dolgo
;
ekspr.
samo oči so lačne
ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej
;
ekspr.
oči so bile bolj lačne kot želodec
želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote;
vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti
;
ekspr.
lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema
dela pred očmi, da bi vola pojedel
zelo lačen
;
ekspr.
lačen je bil, da se je skozenj videlo
zelo lačen, sestradan
;
ekspr.
v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit
sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah
láčno
prisl.
:
lačno gledati
;
krava lačno muka
láčni
-a -o
sam.
:
siti ne razume lačnega
;
pomagati lačnim
;
pog.,
ekspr.
ima ta lačno
zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu
suh
láčenbêrgar
tudi
láčenpêrgar -ja
[
lačənbergar; lačənpergar
]
m
(
á-ȇ
)
star.
kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela
imenitnega:
ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja
/
v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji
láčna
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.,
nar.
lakotnica
:
konj je dirjal, da so mu lačne plale od napora
láčnež
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
lačen človek:
komaj je nasitil vse neučakane lačneže
/
krilati lačneži obletavajo poginulo žival
ptice
láčnost
-i
ž
(
á
)
občutek potrebe po jedi;
lakota
:
najhujša lačnost ga je že minila
//
ekspr.
pomanjkanje hrane:
pri hiši ni bilo lačnosti, čeprav so imeli malo zemlje
láda
-e
ž
(
ȃ
)
avtomobil ruske tovarne AvtoVAZ:
kupiti lado
ládijski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na ladja 1:
a)
ladijska konstrukcija
/
ladijski dnevnik
;
ustaviti ladijske stroje
;
ladijski tovor
;
dajati opozorila z ladijskim zvonom
;
raztovarjati z ladijskim žerjavom
/
ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh
/
izdelovati ladijske modele
b)
ladijski prevoz, promet
;
ladijski vozni red
;
skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot
;
dobre ladijske zveze z otoki
c)
ladijski kuhar, zdravnik
;
ladijska posadka
♦
les.
ladijski les
les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij
;
ladijski pod
pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor;
deske, obdelane za tak pod
;
navt.
ladijski prostor
ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v
netoregistrskih tonah
;
ladijski telegraf
priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
;
ladijski vozli
vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji
;
ladijski vpisnik
knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino
nad 10 BRT
;
strojn.
ladijski parni kotel
parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji
;
(ladijski) vijak
;
teh.
ladijski žeblji
ladínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Ladince:
švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice
ládja
-e
ž
(
ā
)
1.
veliko vodno vozilo:
ladja izpluje, odplove iz pristanišča
;
ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije,
ekspr.
hitro reže valove
;
graditi, splaviti, tesati ladjo
;
valovi premetavajo ladjo
;
privezati ladjo k obali
;
raztovoriti ladjo
;
vkrcal se je na majhno ladjo
;
potovati z ladjo
;
gusarska ladja
;
bok, kljun, krov ladje
;
nadvodni del ladje
;
kapitan velike ladje
;
velika tonaža ladje
;
trčenje ladij
/
čezoceanska, rečna ladja
;
drsna ladja
hidrogliser
;
petrolejska ladja
;
poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja
;
šolska ladja
za praktični pouk pomorstva, navtike
;
ladja svetilnik
;
ladja na jedrski pogon, na vesla
;
ladja za razsuti, tekoči tovor
;
publ.
naše bele ladje
potniške ladje
;
pren.,
knjiž.
krmariti ladjo človeštva
;
ladja življenja
2.
star.
večji čoln:
ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga
;
živina je vlačila težke ladje proti toku
;
romarska ladja na Bledu
3.
v zvezi
vesoljska
ali
kozmična ladja
vozilo, namenjeno za vesoljske polete:
vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane
;
izstreliti vesoljsko ladjo
;
posadka kozmične ladje
4.
rel.
del cerkve, namenjen za vernike:
ladja se polni z ljudmi
;
klopi v ladji
/
cerkvena ladja
●
ladja plove pod slovensko zastavo
je vpisana v slovenski ladijski vpisnik
;
ekspr.
podgane že zapuščajo ladjo
neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje,
ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati
;
ekspr.
cestna ladja
zelo velik osebni avtomobil
;
knjiž.,
ekspr.
ladja puščave
velblod
♦
arhit.
glavna, prečna, stranska ladja
;
igr.
ladje potapljati
otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži
označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so
;
navt.
ladja se guga
se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi
;
ladja se opoteka
se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati
;
ladja se ziblje
se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi
;
linijska ladja
ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu
;
ladja dolge plovbe
;
desni, levi bok ladje
gledano od krme proti premcu
;
določiti položaj ladje
ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja
;
register ladij
ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z
nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo
;
voj.
admiralska ladja
;
bojna ladja
velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih
kalibrov in torpedi
;
linijska ladja
nekdaj
najmočnejša vojna ladja na jadra
;
matična vojna ladja
pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
;
vojna ladja
oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem
;
poročnik bojne ladje
mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od
poročnika fregate, ali nosilec tega čina
;
zool.
portugalska ladja
morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze,
viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
ladjár
-ja
m
(
á
)
1.
podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju:
pogodba med ladjarjem in zavarovalnico
/
naš domači ladjar Splošna plovba
//
lastnik ali zakupnik ladje, ladij:
bogati ladjarji
2.
kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom:
nekdanji ladjarji na Savi
;
ladjarji podonavskih držav
;
družba ladjarjev in težakov
ladjáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
voziti se z ladjo:
ladjariti po vseh morjih
ladjárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na ladjarje:
ladjarski dogovor
/
ladjarska pogodba
pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej
pogodbi; čarter
;
ladjarsko podjetje
/
ladjarska postaja ob reki
ladjárstvo
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
pomorstvo
,
plovba
:
razvoj ladjarstva
ládjati
-am
nedov.
(
ā
)
star.
voziti se z ladjo:
dolgo ste ladjali
ladjedélec
-lca
m
(
ẹ̑
)
kdor gradi in popravlja ladje:
prebivalci obmorskih mest so bili mornarji in spretni ladjedelci
;
slovenski ladjedelci
/
zbor ladjedelcev
vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici
ladjedélnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
podjetje za graditev in popravljanje ladij:
sestanek vseh delavcev ladjedelnice
/
ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana
kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij
ladjedélničar
-ja
m
(
ẹ̑
)
kdor gradi in popravlja ladje:
odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev
/
zbor ladjedelničarjev
vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici
ladjedélniški
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na ladjedelnico ali ladjedelništvo:
ladjedelniške naprave
/
ladjedelniški delavci
/
ladjedelniški oddelek pomorske šole
ladjedélništvo
-a
s
(
ẹ̑
)
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij:
razvoj ladjedelništva
ladjedélski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na ladjedelstvo:
ladjedelski delavci
/
ladjedelska industrija
ladjedélstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij:
napredek ladjedelstva
ladjelòm
-ôma
m
(
ȍ ó
)
knjiž.
uničenje, potopitev ladje na morju;
brodolom
:
kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen
//
ekspr.
velik in odločilen neuspeh, propad:
ladjelom civilizacije
ládjenica
-e
ž
(
ā
)
knjiž.
pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov
ladje;
dok
:
spraviti ladjo v ladjenico
ladjévje
-a
s
(
ẹ̑
)
1.
vse ladje kake države:
obnavljati ladjevje
;
špansko ladjevje
/
zračno ladjevje
letala, letalstvo
2.
ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom:
premagati nasprotnikovo ladjevje
/
obalno, rečno ladjevje
;
ribiško, trgovsko ladjevje
;
tankersko ladjevje
/
publ.
naše belo ladjevje
potniško ladjevje
/
vesoljsko, zračno ladjevje
ladjevódec
-dca
m
(
ọ̑
)
knjiž.
pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v
pristanišče in iz njega;
pilot
1
:
izkušen ladjevodec
//
kdor vodi ladjo sploh:
ladjevódja
-e
tudi
-a
m
(
ọ̑
)
1.
navt.
čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec
tega čina:
postati ladjevodja
2.
star.
kapitan, zlasti na manjši ladji:
ládjica
-e
ž
(
ā
)
1.
manjšalnica od ladja:
na tej progi vozijo le ladjice
;
obalna, rečna ladjica
2.
ekspr.
čoln
,
jadrnica
:
na jezeru se zibljejo ladjice
3.
igrača, ki predstavlja ladjo, čoln:
otroci spuščajo po vodi ladjice
;
papirnata ladjica
♦
bot.
ladjica
zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta
;
zool.
papirnata ladjica
glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno
dvoličnostjo, Argonauta argo
ládjičar
-ja
m
(
ā
)
les.
skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin
v lesu:
ladjičar in brazdar
ládjin
-a -o
(
ā
)
pridevnik od ladja:
ladjin bok
ládjišče
in
ladjíšče -a
s
(
ā; í
)
star.
pristanišče
:
varno ladjišče
;
ladje v ladjišču
/
čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku
lady
--
[
lêjdi
tudi
lédi
]
ž
(
ȇ; ẹ̑
)
navadno pristavek k imenu plemkinje, v angleškem okolju
gospa
:
lady Hamilton
laféta
-e
ž
(
ẹ̑
)
spodnji del, podstavek artilerijskega orožja:
zabiti krake lafete v zemljo
/
topovska lafeta
/
krsto z mrtvim poveljnikom so peljali na lafeti
lafít
-a
m
(
ȋ
)
kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa:
steklenica lafita
lagánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od lagati:
povej, kako je bilo, a brez laganja
lagáti
lážem
tudi
lagáti se lážem se
nedov.
(
á á
)
1.
zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v
zmoto:
na obrazu se mu je videlo, da laže
;
lagal jim je, da ga ni videl
;
ne vem, kje je, je lagala
;
lagati o kom
;
on nikoli ne laže
;
ta ženska rada laže
;
ekspr.
debelo, nesramno, predrzno lagati
;
ekspr.
lažeš, je jezno zavpil
;
pog.
laže, kot pes teče
zelo; pogosto
//
ekspr.
govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici:
zakaj bi vam lagala
;
lagal je, kako se mu tam dobro godi
;
lagal je o lepih nekdanjih časih
;
obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi
/
trdil je, da časopisi lažejo
;
pren.,
ekspr.
oči so lagale
;
srce ne laže
2.
ekspr.
biti neresničen, napačen, varljiv:
te številke lažejo
/
hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže
●
ekspr.
lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi
dobro se mi godi
;
star.
fant je dekletu lagal
izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil
;
star.
sreča mu laže
ni srečen
;
ekspr.
v obraz mu laže
predrzno, nesramno
;
ekspr.
laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame
zelo
;
preg.
kdor laže, ta krade
lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina
lagáti si
ekspr.
z neutemeljenimi razlogi ustvarjati v samem sebi prepričanje, da je
stanje drugačno kot v resnici, navadno boljše:
slabo kaže, kaj bi si lagali
;
nikar ne laži sam sebi
;
preh.,
pesn.
Kaj si lažeš opojnost v dveh, saj si sam
(M. Jarc)
láger
-ja
m
(
á
)
pog.
(koncentracijsko) taborišče:
moške iz vasi so odpeljali v lager
;
dve leti je bila v lagerju
lageráš
-a
m
(
á
)
pog.
interniranec
:
izčrpani lageraši
lágerski
-a -o
prid.
(
á
)
pog.
taboriščen
:
lagerske barake
/
lagersko življenje
lágev
1
-gva
m
(
á
)
nar. vzhodno
sod
1
:
polni lagvi
lágev
2
-gve
tudi
lágva -e
ž
(
á
)
star.
velika steklenica:
lagve z vinom
lagóda
tudi
lágoda -e
ž
(
ọ́; á
)
knjiž.
lagodnost
,
udobnost
:
miselna lagoda
/
množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje
lagode
lagóden
tudi
lágoden -dna -o
prid.
, lagódnejši
tudi
lágodnejši
(
ọ́ ọ̄; á
)
1.
pri katerem ni potreben trud, prizadevanje:
lagodna hoja
/
zavida jim lagodno in brezskrbno življenje
2.
ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati:
lagoden človek
;
preveč je lagoden, da bi se potrudil
lagódno
tudi
lágodno
prisl.
:
hoditi počasi in lagodno
;
sedel je za mizo in lagodno pripovedoval svoje doživljaje
;
lagodno živeti
lagódje
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
lagodnost
,
udobje
:
imeti hoče mir in lagodje
lagódnost
tudi
lágodnost -i
ž
(
ọ́; á
)
1.
lastnost, značilnost lagodnega človeka:
njegova lagodnost jih draži
;
premagati prirojeno lagodnost
/
delati z lagodnostjo
2.
stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva:
tam je vladala lagodnost in površnost
/
duhovna lagodnost
lagôta
-e
ž
(
ó
)
star.
lagodnost
,
udobnost
:
umska lagota
/
spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja
lagôten
-tna -o
prid.
, lagôtnejši
(
ó
)
knjiž.
1.
lagoden
,
udoben
:
lagotno življenje
2.
lahkoten
,
živahen
:
stopal je z lagotnimi koraki
lagôtno
prisl.
:
lagotno je tekla po stezi
;
lagotno se zlekniti po travi
lagrimoso
[
lagrimózo
]
prisl.
(
ọ̑
)
glasb.,
označba za izraz izvajanja
jokajoče
lagúna
-e
ž
(
ȗ
)
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira
sipina:
voziti se po laguni
;
mirna laguna
/
lagune atolov
/
ekspr.
mesto na lagunah
Benetke
lagúnast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ki ima veliko lagun:
lagunasta obala
lagúnski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na laguno:
mirne lagunske vode
/
zaliv lagunskega tipa
/
ekspr.
lagunsko mesto
Benetke
lágvica
-e
ž
(
á
)
star.
steklenička
:
lagvica žganja
láhcen
-a -o
[
lahcən
]
prid.
(
ȃ
)
ekspr.
zelo lahek:
vzdigni ga v naročje, saj je tako lahcen
láhek
tudi
lahák -hka -o
tudi
-ó
prid.
, lážji
(
á ȃ á
)
1.
ki ima razmeroma majhno težo:
lahek kamen
;
lahek kovček, tovor
;
vzdigni otroka, saj je lahek
;
olje je lažje od vode
;
lahek kot pena, pero
/
lahek pomladanski plašč
;
lahke zavese
;
ta obleka je lahka in hladna
/
še v mrazu nosi lahko obleko
premalo toplo
/
lahki kamen
lehnjak
//
ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov:
lahek čoln
;
lahek lok
;
po cesti drdrajo lahki vozovi
/
lahki oboki stavbe
/
lahka artilerija
;
opremiti sobo z lahkim pohištvom
/
lahek dim se dviga proti nebu
prosojen, redek
;
lahki oblački
;
lahka meglica
2.
za katerega ni potreben velik trud, spretnost:
lahek zaslužek
;
odgovor na to vprašanje je lahek
;
lahka naloga, služba
;
lahka tura
;
lahka telovadna vaja
;
lahka zmaga
;
opravljati lahko delo
/
lahek jezik
preprost, nezapleten
;
lahka knjiga
/
lahka topljivost
3.
ki ne izraža, kaže telesnega napora:
lahek dir
;
njena hoja je lahka
;
lahke kretnje
/
knjiž.
ptica lahkih kril
ki hitro, lahkotno leta
;
star.
stopati lahkih nog
/
biti lahek pri plesu
znati se prilagoditi soplesalcu
4.
ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki:
lahka bolezen
;
dobiti lahke telesne poškodbe
/
lahek bolnik
;
lahki in težki kaznjenci
/
lahki udarci
lahni
/
lahek potres
//
v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri:
lahek strup
;
te cigarete so lahke
/
jesti sme le lahko salamo
;
piti lahko vino
//
lahko prebavljiv:
bolnik mora imeti lahko hrano
/
lahka večerja
5.
ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti:
lahek porod
;
njegova smrt je bila lahka
;
lahko slovo
/
tam imajo lahko življenje
/
lahke sanje
/
kot pozdrav
lahko noč!
ob spominu na umrle
naj mu bo lahka domača zemlja
6.
nav. ekspr.,
navadno v povedni rabi
ki se duševno in telesno dobro počuti:
odšel je potolažen in lahek
;
kako lahkega sem se počutil
;
ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni
/
srce mu je bilo lahko in veselo
/
tako sem lahek, da bi kar zletel
7.
ekspr.
lahkomiseln
,
neresen
:
taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev
;
saj ni napačen človek, le preveč lahek je
//
ki moralno ni neoporečen:
zdelo se mu je, da je lahka
/
lahka ženska
/
pog.
biti lahke sorte
8.
nav. ekspr.
umetniško nezahteven:
lahka literatura
;
lahko čtivo
/
lahka glasba
instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
●
pog.
biti pri lahkem kruhu
imeti ne naporno in dobro plačano službo
;
lahka industrija
industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje,
potrošne predmete
;
ekspr.
kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči
samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
;
ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko
na lahko
;
pog.
zobozdravnik ima lahko roko
delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli
;
to storim z lahko vestjo
brez pomislekov, skrbi
;
ekspr.
z lahkim srcem se bom ločila od njih
ne da bi čutila žalost, skrb
♦
agr.
lahka prst, zemlja
prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih
primesi
;
grad.
lahki beton
beton, izdelan iz votličastega agregata
;
metal.
lahke kovine
kovine z majhno specifično težo
;
obrt.
lahka konfekcija
perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti
;
lahka obutev
nizka moška, ženska in otroška obutev
;
strojn.
lahko olje
redko tekoče olje za mazanje strojev
;
šah.
lahka figura
lovec ali skakač
;
šport.
lahka kategorija
kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg
;
teh.
lahki bencin
bencin z majhno specifično težo
;
voj.
lahka artilerija
artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm
;
lahka strojnica
orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji
posamezno ali v rafalih
lahkó
1.
prislov od lahek:
mirno in lahko je umrl
;
lahko in brezskrbno živeti
;
biti lahko oblečen
v ne toplo obleko
;
lahko prebavljiva hrana
;
lahko in težko prehodno gorovje
;
lahko rešljiva naloga
;
to je otročje lahko narediti
;
delo bom prav lahko opravil
♦
metal.
lahko taljive kovine
kovine, ki imajo tališče do 500 °C
2.
izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje:
tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo
;
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi
;
ni treba pomagati, saj lahko sam nesem
;
premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo
;
šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več
/
kolikor lahko presodim, je stvar resna
//
izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja:
tako ravnanje je lahko zelo nevarno
;
tu bi bil človek lahko srečen
;
to se lahko vsakomur primeri
;
lahko bi mu škodovalo
;
saj bi se bil lahko ubil
;
lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč
/
elipt.
lahko da bom potreboval tvojo pomoč
/
z oslabljenim pomenom:
izrastki so lahko krajši ali daljši
;
kje bi lahko dobil prostor
;
to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali
;
še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil
/
v vezniški rabi:
ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne
;
lahko (da) pride, lahko (da) ne
//
izraža dopustitev:
lahko, da je stvar drugačna
;
»Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.«
/
v vezniški rabi:
lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen
;
lahko je bogat, srečen pa ni
;
lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
3.
izraža dovoljenje, soglasje:
gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik
;
lahko ga obiščete, kadar hočete
/
naročnina se lahko poravna v dveh obrokih
;
lahko vstopite, gospod
/
elipt.
»Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
//
v vprašalnih stavkih
izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje:
(ali) lahko vstopim
/
elipt.
v kino bi šel, mama, a lahko?
/
v vljudnostnem vprašanju:
ali ti lahko pomagam
;
»Lahko prisedem?« »Izvolite.«
//
izraža utemeljenost, upravičenost:
nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke
;
jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena
/
ekspr.
»Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.«
/
lahko sem vesel, saj sem zdrav
4.
nav. ekspr.
izraža omiljeno nujnost, potrebnost:
res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja
;
če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
//
izraža prošnjo, omiljeno zapoved:
ali mi lahko daš kozarec vode
;
se lahko malo umaknete, prosim
/
lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš
;
opravili ste, lahko greste
5.
ekspr.
izraža omejitev, zadržanost priznanja:
tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj
;
on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene
podpore
//
v zvezi z
reči, trditi
uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega:
bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
//
v medmetni rabi,
navadno v zvezi z
misliti si, predstavljati si
izraža
a)
podkrepitev trditve:
lahko si misliš, kako sem se ustrašil
;
v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate
;
lahko rečem, da me ni še nikoli užalil
;
bal sem se, lahko mi verjamete
b)
pritrjevanje:
»To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
6.
izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje:
pol ure še lahko ostanem, če želite
;
lahko vas spremim, če vam je prav
7.
s smiselnim osebkom v dajalniku
izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer:
ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki
/
lahko mu je (pri duši, pri srcu)
●
ekspr.
kako sploh lahko kaj takega trdiš
kako si upaš, drzneš kaj takega trditi
;
ekspr.
lahko tebi, ki si zdrav
izraža blagrovanje
;
preg.
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
láhki
-a -o
sam.
:
jejte samo kaj lahkega
;
ali poznaš še kaj tako lahkega
;
nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji;
prim.
lažji
,
nalahko
láhen
-hna -o
stil.
-ó
prid.
(
á
)
1.
ki dosega majhno stopnjo
a)
glede na učinek, posledico:
lahen dež, veter
/
imeti lahen spanec
rahel
b)
glede na čutno zaznavnost:
telo mu je spreletel lahen drget
;
pozdraviti z lahnim poklonom
;
lahen smehljaj
;
lahna rdečica
/
lahna melodija
/
čutiti lahen udarec
2.
ki ne izraža, kaže telesnega napora:
lahen dir
/
stopati z lahnimi koraki
3.
nav. ekspr.
ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov;
lahek
:
po vodi drsi lahen čolnič
/
čez lase si je vrgla lahno tančico
/
nad poljem leži lahna meglica
láhno
prisl.
:
lahno potrkati
;
lahno zamahniti z roko
;
lahno se je zasmejal
;
lahno brneči zvon
;
lahno skodrani lasje;
prim.
nalahno
láhet
-htí
ž
(
ȃ
)
nav. mn.
del roke med zapestjem in komolcem;
laket
1
:
nasloniti se z lahtmi na mizo
;
njene zagorele lahti
/
ekspr.
objeti z belimi lahtmi
rokami
//
zastar.
del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom;
komolec
:
zavihati rokave do lahti
láhkoatlét
-a
m
(
ā-ẹ̑
)
športnik, ki se ukvarja z atletiko;
atlet
:
tekmovanja so se udeležili najboljši lahkoatleti
láhkoatlétski
-a -o
prid.
(
ā-ẹ̑
)
nanašajoč se na atlete športnike ali atletiko;
atletski
:
lahkoatletsko tekmovanje
lahkôča
-e
ž
(
ó
)
zastar.
lahkost
,
lahkota
:
lahkoča gibov
/
z lahkočo premagati ovire
lahkodúšen
-šna -o
prid.
(
ū ȗ
)
zastar.
neprizadet
,
ravnodušen
:
je lahkodušen človek
lahkodúšno
prisl.
:
pripovedoval je tako lahkodušno, kot da bi se ga vse to nič ne
tikalo
lahkokríl
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
knjiž.
1.
ki hitro, lahkotno leta:
lahkokrila ptica
/
ekspr.
lahkokrile deklice
2.
ekspr.
lahkoten
,
sproščen
:
njen lahkokrili smeh
/
lahkokrila upodobitev igralske vloge
lahkokrílka
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.,
ekspr.
ptica, ki hitro, lahkotno leta:
glej tiste lahkokrilke nad vodo
●
knjiž.,
ekspr.
pesem lahkokrilka
lahkotna, sproščena pesem
lahkokrúhar
-ja
m
(
ȗ
)
star.
kdor (rad) dobro živi brez dela, truda:
on je lahkoživec in lahkokruhar
lahkokrúhec
-hca
m
(
ȗ
)
knjiž.,
ekspr.
kdor (rad) dobro živi brez dela, truda:
vedno je bil lahkokruhec
/
na trgu so se shajali najrazličnejši lahkokruhci
lahkomíseln
-a -o
[
lahkomisələn
in
lahkomisəln
]
prid.
(
ȋ
)
1.
ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice:
preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar
/
lahkomiselna mladost
/
to je bilo lahkomiselno dejanje
/
len ni, le malo lahkomiseln
površen, brezskrben
2.
ki moralno ni neoporečen:
lahkomiselna ženska
lahkomíselno
prisl.
:
lahkomiselno gledati na problem
;
lahkomiselno se igra z življenjem
lahkomíselnež
-a
[
lahkomisəlnež-
]
m
(
ȋ
)
ekspr.
lahkomiseln človek:
to so sami praznoglavci in lahkomiselneži
lahkomíselnica
-e
[
lahkomisəlnica
]
ž
(
ȋ
)
ekspr.
lahkomiselna ženska:
preudari, ne bodi taka lahkomiselnica
/
življenje lahkomiselnic
lahkomíselnik
-a
[
lahkomisəlnik
]
m
(
ȋ
)
knjiž.
lahkomiseln človek, lahkomiselnež:
to je resen človek, ne pa lahkomiselnik
lahkomíselnost
-i
[
lahkomisəlnost
]
ž
(
ȋ
)
1.
lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka:
vsega je kriva njegova lahkomiselnost
;
očitati komu lahkomiselnost
/
to je storil iz lahkomiselnosti
;
v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal
2.
lahkomiselno dejanje:
uganjati lahkomiselnosti
;
zagrešiti hudo lahkomiselnost
lahkomíšljen
-a -o
prid.
(
ȋ
)
lahkomiseln
:
lahkomišljen človek
;
otroško lahkomišljen
/
lahkomišljeno gospodarjenje
lahkomíšljeno
prisl.
:
lahkomišljeno tvegati življenje
lahkomíšljenec
-nca
m
(
ȋ
)
lahkomiseln človek, lahkomiselnež:
med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev
lahkomíšljenka
-e
ž
(
ȋ
)
lahkomiselna ženska, lahkomiselnica:
velika lahkomišljenka
lahkomíšljenost
-i
ž
(
ȋ
)
lahkomiselnost
:
dokazal je svojo lahkomišljenost
;
mladostna lahkomišljenost
/
zagrešiti lahkomišljenost
lahkonóg
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.,
ekspr.
hiter
,
uren
2
,
živahen
:
takrat sem bil še lahkonog
;
lahkonoga deklica
;
lahkonoga srna
lahkonógo
prisl.
:
lahkonogo je skočila z voza
láhkooborožênec
-nca
m
(
ā-é
)
pri starih Grkih in Rimljanih
lahko oborožen vojak pešec:
napad lahkooborožencev
lahkosŕčen
-čna -o
prid.
(
ȓ
)
star.
brezskrben
:
lahkosrčna mlada druščina
lahkosŕčno
prisl.
:
lahkosrčno žvižgaje je odšel
/
tako lahkosrčno so ga izločili iz svoje srede
neprizadeto, ravnodušno
láhkost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost lahkega:
lahkost perja
/
peruti dajejo ptici lahkost
/
lahkost in gibčnost
lahkôta
-e
ž
(
ó
)
1.
lastnost, značilnost lahkega:
lahkota prvih uspehov ga je uspavala
;
lahkota in težavnost vaj
/
lahkota v hoji
gibčnost, prožnost
/
obšel ga je občutek lahkote
2.
v prislovni rabi,
v zvezi
z lahkoto
izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora:
z lahkoto je nosil vreče
;
z lahkoto je premagal nasprotnike
/
on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz
/
publ.,
z oslabljenim pomenom
če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani
pogoji za napredek
lahkôten
-tna -o
prid.
, lahkôtnejši
(
ó
)
1.
ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor:
lahkoten tek konj
;
lahkotna hoja
/
stopati z lahkotnimi koraki
2.
ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov;
lahek
:
lahkotno pohištvo
/
lahkoten dim se dviga nad hišami
3.
ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti:
delo je pisano v lahkotnem jeziku
/
lahkoten ton pogovora
sproščen, prijeten
4.
nav. ekspr.,
navadno v povedni rabi
ki se duševno in telesno dobro počuti:
bil je ves lahkoten in sproščen
//
ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti;
lahek
:
življenje je zdaj lahkotnejše
5.
umetniško nezahteven:
lahkoten film
;
brati lahkotno literarno delo
/
repertoar tega gledališča je lahkoten
lahkôtno
prisl.
:
lahkotno hoditi, plesati
;
lahkotno iti mimo vseh težav
brezskrbno, neprizadeto
;
to me nič ne skrbi, je rekel lahkotno
;
naslonjač učinkuje lahkotno
;
sam.:
v njegovem vedenju je nekaj lahkotnega
lahkôtnost
-i
ž
(
ó
)
lastnost, značilnost lahkotnega:
lahkotnost gibov
/
lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila
/
lahkotnost njegovega nastopa je privlačna
/
lahkotnost duha
gibčnost, prožnost
lahkoúmen
-mna -o
prid.
(
ú ū
)
1.
star.
ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice;
lahkomiseln
:
ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen
/
prazne in lahkoumne besede
2.
knjiž.
bister, (duševno) prožen:
to je lahkoumen človek
3.
zastar.
lahko razumljiv:
njegove pesmi so lahkoumne
lahkoúmnost
-i
ž
(
ú
)
1.
star.
lahkomiselnost
:
zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo
;
mladostna lahkoumnost
2.
zastar.
lahka razumljivost:
spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti
lahkovéren
-rna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
ki preveč verjame, zaupa drugim:
bila je lahkoverna ženska in je verjela njegovim lepim besedam
lahkovérnež
-a
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
lahkoveren človek:
našel je nekaj lahkovernežev, ki so ga poslušali
lahkovérnost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost, značilnost lahkovernega človeka:
goljuf je izrabil njeno lahkovernost
;
otroška lahkovernost
lahkožív
-a -o
prid.
(
ȋ í
)
1.
ki moralno ni neoporečen:
družiti se z lahkoživimi dekleti
/
lahkoživo življenje
2.
ki ima površen, brezskrben odnos do življenja:
lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila
lahkožívček
-čka
m
(
ȋ
)
ekspr.
lahkoživ človek:
bil je lahkoživček in zapravljivček
lahkožívec
-vca
m
(
ȋ
)
ekspr.
lahkoživ človek:
biti lahkoživec in ženskar
/
lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi
lahkožíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
star.
lahkoživ
:
lahkoživna in razuzdana ženska
/
fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen
lahkožívje
-a
s
(
ȋ
)
star.
lahkoživo življenje:
lahkoživje in pokvarjenost
/
brezdelje in lahkoživje
lahkožívka
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
ženska, ki moralno ni neoporečna:
zaiti v slabo družbo, med lahkoživke
lahkožívost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost lahkoživega človeka:
njena lahkoživost je bila splošno znana
/
lahkoživost in brezskrbnost
láhnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost lahnega:
lahnost vetriča
lahón
-a
m
(
ọ̑
)
slabš.
1.
pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo:
lahoni in nemčurji
2.
Italijan:
upreti se lahonom
Láhov
in
láhov -a -o
prid.
(
á
)
star.,
v zvezah:
on da je nedolžen pri tem? Seveda, nedolžen kot Lahov koš
ni nedolžen
;
reven kot Lahov koš
zelo
láhten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
lakten
:
lahtne kosti
laicístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na laicizem:
laicistična država
/
laicistična prizadevanja
laicizácija
-e
ž
(
á
)
laizacija
:
laicizacija družbe
;
laicizacija znanosti v 18. stoletju
laicízem
-zma
m
(
ī
)
knjiž.
stanje, da je vera izključena iz javnega življenja:
dolgoletni francoski laicizem
♦
rel.
nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja
laicizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
laizirati
:
laicizirati šolski pouk
/
laicizirati duhovnika
;
redovnik se je laiciziral
láičen
-čna -o
prid.
(
á
)
1.
nanašajoč se na laike:
laično pojmovanje česa
;
strokovno in laično obravnavanje problemov
/
poklicni in laični igralci
/
laična nega bolnikov na domu
/
laični apostolat
;
laični pomočniki duhovnikov
laiški
2.
ki nima verskega, cerkvenega značaja:
uvedba laičnega šolstva
/
takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence
(po)svetne
láično
prisl.
:
laično presojati problem
láičnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost laičnega:
laičnost te kritike je očitna
/
boj za laičnost šolstva
láik
-a
m
(
á
)
1.
kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak:
v umetnosti sem laik
;
laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa
;
strokovnjaki in laiki
/
ekspr.:
sami laiki sodijo o glasbi
;
popoln laik
2.
knjiž.
ljubitelj
:
slikar laik
3.
rel.
vernik, ki ni duhovnik ali redovnik:
duhovščina in laiki
//
navadno v zvezi z
brat
član samostanskega reda, ki ni duhovnik:
vrt obdelujejo bratje laiki
laikát
-a
m
(
ȃ
)
rel.
laiki
:
pravice in dolžnosti laikata
láiški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na laike:
duhovski in laiški stan
/
laiški apostolat
/
laiški pomočniki duhovnikov
/
to ni strokovno, ampak laiško pojmovanje stvari
laično
laizácija
-e
ž
(
á
)
odvzem verskega, cerkvenega značaja:
laizacija šole v Franciji
laizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
odvzeti verski, cerkveni značaj:
laizirati šolstvo
2.
rel.
postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan:
laizirati duhovnika
;
redovnica se je laizirala
láj
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
lajanje
,
lajež
:
zaslišati laj
;
pasji laj
lajáč
-a
m
(
á
)
ekspr.
pes, ki (zelo) laja:
zapodi tega lajača
lájanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od lajati:
od daleč se sliši lajanje psov
;
besno, glasno, veselo lajanje
/
lajanje srnjaka
/
ne bom poslušal njegovega lajanja
/
lajanje minometov, strojnic
lájati
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi:
pes laja
;
divje, rezko lajati
/
lisjak, srnjak laja
;
v daljavi so lajali šakali
//
s predlogom
z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga:
čuvaj laja na vsakega tujca
/
pes laja v luno
●
preg.
pes, ki laja, ne grize
človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
2.
slabš.
govoriti z ostrim, zadirčnim glasom:
ne zna povedati mirno, samo laja
;
poberi se iz hiše, je lajal
;
knjiž.
vodja taborišča je lajal svoje ukaze
//
s predlogom
surovo, zadirčno govoriti s kom:
lajati drug na drugega, v drugega
;
neprestano laja na nas
//
nizko
govoriti
,
pripovedovati
:
pusti ga, naj laja, kar hoče
;
Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo
(Kajuh)
3.
ekspr.
dajati lajanju podobne glasove:
minometi, strojnice lajajo
4.
preh.,
nar.
zmerjati
:
Ne lajaj me, če nisem kriv
(I. Pregelj)
5.
pesn.,
s prislovnim določilom
biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki:
zunaj laja decembrski mraz
;
tišina je lajala nad prepadi
lajáje
:
lajaje kazati zobe
lajajóč
-a -e:
pes je lajajoč planil proti prišlecu
;
lajajoči psi
;
lajajoči kašelj
zelo glasen in suh
lájav
-a -o
prid.
(
ā
)
ki (rad) laja:
lajavi psi
/
slabš.
ima lajav glas
oster, zadirčen
lájavec
-vca
m
(
ā
)
1.
ekspr.
pes, ki (zelo) laja:
s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
2.
slabš.
kdor silovito napada z besedami:
pustite me pri miru, lajavci
lajávt
tudi
lájavt -a
m
(
ȃ; ȃ
)
slabš.
pes, ki (zelo) laja:
pomirite že tega lajavta, da bom lahko vstopil
;
pren.
to ni govornik, ampak lajavt
lájbič
-a
m
(
ȃ
)
nižje pog.
telovnik
:
žametast lajbič
;
gumbi na lajbiču
lájdra
-e
ž
(
ȃ
)
pog.,
slabš.
vlačuga
,
prostitutka
:
k tisti lajdri hodi
;
z lajdrami se vlači
;
druščina lajder in zvodnikov
/
kot psovka
lajdra nesramna
lájdrast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
pog.,
slabš.
ki se vlačuga, vlači:
lajdrasta ženska
/
tista lajdra lajdrasta
lájdrati
-am
nedov.
(
ȃ
)
pog.,
slabš.
potepati se, pohajkovati:
doma bodi, kaj bi lajdrala okoli
lájdrati se
vlačugati se, vlačiti se:
jaz delam, ti se pa lajdraš z babami
;
kaj vem, s kom se zdaj lajdra
lájež
-a
m
(
ȃ
)
glagolnik od lajati:
od daleč se sliši lajež
;
glasen lajež
;
lajež lisice, psov
/
lajež strojnic
lájf
in
life
-a
[
lájf
]
m
(
ȃ
)
pog.,
zlasti v sproščenem ožjem krogu
življenje
:
pregarati, prespati cel svoj lajf
;
uspeti v lajfu
lájhati se
-am se
nedov.
(
ā
)
pog.,
slabš.
vlačugati se, vlačiti se:
lajhati se z ničvrednimi ženskami
//
potepati se, pohajkovati:
namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo
lájka
-e
ž
(
ȃ
)
delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim
repom:
vpreči lajke v sani
lájna
-e
ž
(
ȃ
)
1.
glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za
proizvajanje melodije:
igrati na lajno
;
beračeva lajna
;
hreščeča lajna
;
iz krčme so se slišali glasovi lajne
;
potujoči godec z lajno
/
vrteti lajno
2.
slabš.
kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari:
kdo bo poslušal vedno isto lajno
/
spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica
●
slabš.
njeno branje, deklamiranje je lajna
enolično, brez poudarkov
lájnanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od lajnati, igrati:
otožno lajnanje
/
iz razreda se je slišalo glasno lajnanje
lájnar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
kdor igra na lajno:
lajnar lajna
;
lajnarji in poulični pevci
2.
slabš.
kdor kar naprej govori o isti stvari:
dovolj imam tega lajnarja
/
žurnalistični lajnarji
lájnarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lajnarje:
lajnarska tradicija je zamrla
/
lajnarska pesem
lájnast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
slabš.
ponavljajoč se, enoličen, monoton:
lajnast napev
lájnati
1
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
igrati na lajno:
lajnar lajna
;
lajnati staro melodijo
;
otožno lajnati
●
slabš.
organist vse leto lajna iste melodije
igra
2.
slabš.
kar naprej govoriti, ponavljati:
spet lajna iste tožbe
;
če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko
/
začela je lajnati pesem o prehudem delu
3.
slabš.
enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo:
saj ni recitiral, ampak lajnal
;
lajnati pesmico
lajnáti
2
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
nar.,
ekspr.
potepati se, hoditi:
Kod pa lajnaš ponoči?
(F. Bevk)
lájno
-a
s
(
ā
)
knjiž.
blato
,
govno
,
iztrebki
:
kravje lajno
lajšálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
s katerim se lajša:
lajšalna zdravila
lájšanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od lajšati:
lajšanje težav
lájšati
-am
nedov.
(
ȃ
)
delati kaj manj neprijetno, manj hudo:
lajšati bolniku bolečine
;
lajšati bremena zaposleni ženi
;
lajšati trpljenje
/
star.
upanje mu lajša in slajša življenje
●
lajšati si srce z govorjenjem, z jokom
s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
//
delati kaj manj naporno, težavno;
olajševati
:
dolg rep lajša opicam gibanje po drevju
;
lajšati si delo z dobrim orodjem
lájta
-e
ž
(
ȃ
)
1.
nar.
velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje:
nalivati gnojnico v lajto
2.
nar. vzhodno
velik, pokončen sod, zlasti za žito:
polna lajta pšenice
lájtnant
-a
m
(
á
)
v nekaterih državah
poročnik ali podporočnik:
pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant
;
v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov
lák
-a
m
(
ȃ
)
1.
raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali
polepševalno prevleko:
nanašati lak
;
obrizgati, premazati z lakom
;
tovarna lakov
;
topilo za lak
;
trgovina z laki
/
avtomobilski laki
;
brezbarvni, motni, sijajni lak
;
sintetični lak
/
notranji lak
za lakiranje predmetov, ki so v stavbi
;
zunanji lak
za lakiranje predmetov, ki so na prostem
;
lak za čolne
zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi
;
lak za lase, nohte
;
lak za pohištvo
//
tanka prevleka iz tega:
lak se lušči, se sveti
;
pren.,
ekspr.
to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak
●
pog.,
ekspr.
avto je ves v laku in kromu
zelo se sveti
♦
kem.
asfaltni
ali
bitumenski lak
raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin
;
nitrocelulozni lak
raztopina nitrata celuloze v organskem topilu
;
oljni lak
;
teh.
film laka
2.
usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti:
lak za čevlje
;
torbica iz črnega, rdečega laka
/
goveji, telečji lak
lakáj
-a
m
(
ȃ
)
1.
uniformiran služabnik za osebno strežbo:
pozvoniti lakaju
/
pri večerji je stregel livriran lakaj
2.
knjiž.,
slabš.
kdor je pretirano vdan nadrejenim:
ne maram ga, ker je lakaj
/
biti lakaj stranke
lakájski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lakaje:
lakajska obleka
/
lakajska služba
/
lakajska miselnost
/
on je lakajska duša
lakájstvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
lakajska služba:
služiti si kruh z lakajstvom
2.
knjiž.,
slabš.
pretirana vdanost nadrejenim:
biti prežet z lakajstvom
/
vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu
lákast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lak:
lakasta emulzija
/
lakasta površina predmeta
/
lakasto usnje
/
lakasti čevlji
;
lakast pas
láket
1
-kta
m
(
ȃ
)
1.
del roke med zapestjem in komolcem:
dotaknil se je njenega lakta
;
z laktom si obrisati znojno čelo
;
kratki in debeli lakti
//
zastar.
del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom;
komolec
:
zavihati si rokave čez lakte
2.
nekdaj
dolžinska mera za platno, približno 275 cm:
dva lakta platna
//
dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm;
vatel
láket
2
-ktí
ž
(
ȃ
)
del roke med zapestjem in komolcem:
položila je roko na njegovo laket
;
z laktjo si zakriti oči
;
zagorele lakti
láketbráda
in
láket bráda -e
ž
(
ȃ-á
)
star.
zelo dolga brada:
pravljica o možu z laketbrado
/
Pedenj-človek
;
laket-brada z okna mu po steni pada
(O. Župančič)
lakíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od lakirati:
avtomatično, ročno lakiranje
;
lakiranje podov, usnja
;
kabine za lakiranje
/
lakiranje stvarnosti
lakírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
prekrivati z lakom:
lakirati avtomobil, parket
;
lakirati s čopičem, s pištolo
;
lakirati si nohte
/
lakirati si lase
;
pren.,
ekspr.
pisatelj življenje preveč lakira
lakíran
-a -o:
lakiran pod
;
lakirano pohištvo
;
rdeče lakirani nohti
;
pozor, sveže lakirano
lakíren
-rna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je za lakiranje:
lakirne barve
/
lakirna kabina
♦
teh.
lakirna pištola
lakírnica
-e
ž
(
ȋ
)
obrat za lakiranje:
dograditi lakirnico
;
avtomatična lakirnica
/
servisna lakirnica
lákmus
-a
m
(
ȃ
)
kem.
organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti:
lakmus pomodri, pordeči
lákmusov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
kem.,
v zvezah:
lakmusov papir
z lakmusovo tinkturo prepojen papir
;
lakmusova tinktura
vodna raztopina lakmusa
lakolít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
manjša, hlebasto oblikovana gmota globočnine:
lákom
-a -o
tudi
--
prid.
(
á
)
star.
lakomen
:
nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom
/
tujec lakom
;
sam.:
lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek
lákomen
-mna -o
prid.
(
á
)
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine:
lakomen človek
;
poznali so jo, da je lakomna
/
lakomen zemlje
;
časti nisem lakomen
;
lakomen po denarju
//
navadno v povedni rabi,
v zvezi z
na
ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi:
biti lakomen na meso
;
polhi so lakomni na hruške
//
ki izraža lakomnost:
lakomen pogled
;
lakomni prsti so segli po cekinu
lákomno
prisl.
:
lakomno jesti
;
oči se mu lakomno svetijo
lákomiti se
-im se
nedov.
(
á
)
knjiž.
biti lakomen česa:
lakomiti se tuje zemlje
lákomnež
-a
m
(
á
)
ekspr.
lakomen človek:
bil je oderuh in lakomnež
lákomnica
-e
ž
(
á
)
1.
ekspr.
lakomna ženska:
oderuška lakomnica
2.
nar.
lijak (za vlivanje vina v sod):
lákomnik
-a
m
(
á
)
ekspr.
lakomen človek:
bil je lakomnik in skopuh
;
brezsrčen lakomnik
/
kot psovka
ali še nimaš dovolj, lakomnik
lákomnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost lakomnega človeka:
njegova lakomnost presega vse meje
/
polastila se ga je lakomnost po zemlji
/
ekspr.
v divji lakomnosti so planili na jed
/
lakomnost psa
lakóničen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
kratek in situaciji ustrezen, jedrnat:
lakoničen odgovor
;
lakonično sporočilo
;
povelje je bilo lakonično: napad
lakónično
prisl.
:
prodajalka je lakonično zavrnila mojo pritožbo
/
ni prav, je rekel lakonično
lakóničnost
-i
ž
(
ọ́
)
lastnost, značilnost lakoničnega, jedrnatost:
lakoničnost odgovora
/
lakoničnost v poročilih
/
knjiž.
kljub lakoničnosti je filmska zgodba zaokrožena in nedvoumna
lakonízem
-zma
m
(
ī
)
lit.
kratko in situaciji ustrezno izražanje:
za tega govornika je značilen lakonizem
lakónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
lakoničen
:
lakonski odgovor
lákot
-i
ž
(
á
)
star.
lakota
:
huda lakot
/
umreti za lakotjo
/
lakot po izobrazbi
/
ta lakot bi še mater prodal
/
Mi te redimo, lakot, pa bi nas po strani gledal in še zgago delal?
(I. Cankar)
lákota
-e
ž
(
á
)
1.
občutek potrebe po jedi:
lakota ga muči, tare
;
čutiti lakoto
;
huda lakota
;
ekspr.
volčja lakota
zelo velika
/
trpeti lakoto in žejo
/
občutek lakote
●
ekspr.
začela ga je gruditi lakota
postal je lačen
;
ekspr.
lakota je najboljši kuhar
lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2.
pomanjkanje hrane:
v deželi je bila lakota
;
umreti od lakote,
zastar.
lakote
;
ekspr.
prebivalstvo je cepalo od lakote
;
pred očmi se mi megli zaradi lakote
;
velika lakota
;
smrt od lakote
;
boj proti lakoti
3.
ekspr.,
s prilastkom
velika želja po čem:
lakota slave
;
lakota po naravi, po zemlji
/
spolna lakota
poželjivost
4.
slabš.
lakomen človek:
njegov upnik je bil brezsrčna lakota
/
kot psovka
ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5.
slabš.
kdor živi v slabih gmotnih razmerah:
to so same bajtarske lakote
/
kot psovka
tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6.
bot.
rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim
ali rumenim cvetnim vencem, Galium:
gozdna, navadna lakota
lákoten
-tna -o
prid.
(
á
)
1.
ekspr.
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine;
lakomen
:
lakoten gospodar
/
biti lakoten na zemljo
//
ki čuti, ima strastno željo po jedi:
lakotna čreda volkov
;
pren.
tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila
2.
ekspr.
poželjiv
:
lakotna ženska
●
star.
čakala jih je lakotna smrt
smrt od lakote
;
star.
lakotna leta v 19. stoletju
leta, ko je bila lakota
lákotno
prisl.
:
lakotno jo gleda
;
lakotno jesti
požrešno
lákotiti
-im
tudi
lakotíti -ím
nedov.
(
á ā; ī í
)
knjiž.
stradati koga:
lakotiti internirance
lákotnež
-a
m
(
á
)
ekspr.
lakomen človek:
bil je oderuh in lakotnež
/
največji lakotneži so prvi pojedli
/
mladiči so bili nenasitni lakotneži
lákotnica
-e
ž
(
á
)
nav. mn.
vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom:
konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale
;
brcniti psa v lakotnico
;
krava ima udrte lakotnice
●
star.
smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal
zelo se je smejal
lákotnik
-a
m
(
á
)
1.
ekspr.
lakomen človek:
vsi vedo, da je oderuh in lakotnik
/
kot psovka:
zemlje si lačen, lakotnik
;
ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik
2.
ekspr.
sestradan človek:
s slastjo lakotnika je pojedel kruh
/
ti lakotniki so vse pojedli
3.
nar.,
navadno v zvezi
zajčji lakotnik
grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti;
navadna metla
:
na poseki se razrašča zajčji lakotnik
●
ekspr.
živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik
volk
♦
čeb.
roj lakotnik
čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz
panja
lákotnost
-i
ž
(
á
)
ekspr.
lakomnost
:
končno so spoznali njegovo lakotnost
/
lakotnost po zemlji
/
jedel je z lakotnostjo sestradanega
lákov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lak:
lakov blesk
/
lakovo vezivo
láks
-a
m
(
ȃ
)
rib. žarg.
(ribiška) vrvica iz umetne snovi:
krap mu je utrgal laks
laksatív
-a
m
(
ȋ
)
farm.
zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje;
odvajalno sredstvo
laksatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
farm.
ki pospešuje iztrebljanje;
odvajalen
:
laksativno sredstvo
láksen
-sna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel;
popustljiv
,
ohlapen
,
širokosrčen
:
znano je, da je v teh stvareh zelo laksen
/
laksna morala
láksno
prisl.
:
laksno obravnavati problem
láksnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih,
moralnih načel;
popustljivost
,
ohlapnost
,
širokosrčnost
:
to je skoraj neodpustljiva laksnost
/
stilistične laksnosti
laktácija
-e
ž
(
á
)
biol.
izločanje mleka iz mlečnih žlez:
laktacija traja nekaj mesecev
;
konec laktacije
laktacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na laktacijo:
laktacijski hormon
/
laktacijska doba
♦
psiht.
laktacijska psihoza
psihoza pri ženski v laktacijski dobi
lákten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na laket:
laktne kosti
/
laktni sklep
komolčni
♦
anat.
laktna kljukica
kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno
pregibanje nazaj
lakto...
ali
lákto...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
agr.
nanašajoč se na mleko:
laktodenzimeter
láktovegetarijánec
-nca
m
(
ȃ-ȃ
)
vegetarijanec, ki poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in mlečne
izdelke:
najprej je bil vegetarijanec, kasneje pa je postal
laktovegetarijanec
laktóza
-e
ž
(
ọ̑
)
kem.
disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor:
odstotek laktoze v mleku
láma
1
-e
m
(
á
)
zlasti v Tibetu
menih
:
molitve lam
láma
2
-e
ž
(
á
)
1.
južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako:
težko obložena lama
;
volna lame
2.
tekst.
mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi:
lama za ženske plašče
lamaíst
-a
m
(
ȋ
)
pripadnik lamaizma:
poglavar tibetanskih lamaistov
lamaístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lamaiste ali lamaizem:
lamaistični budizem
;
lamaistični duhovnik, menih, poglavar
;
lamaistični samostan, tempelj
lamaízem
-zma
m
(
ī
)
iz budizma in delno iz starejših avtohtonih prvin izvirajoča vera,
razširjena zlasti v Tibetu:
vpliv lamaizma
lamantín
-a
m
(
ȋ
)
zool.
v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim
repom, Trichechus:
lamarkízem
-zma
m
(
ī
)
biol.
teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na
dedovanju fenotipičnih lastnosti:
lámati
-am
in
-ljem
nedov.
(
ȃ
)
nar.
lomiti
:
lamati trske
/
nar. belokranjsko
lamati koruzo
trgati
lambáda
-e
ž
(
ȃ
)
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata
z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije:
prijavila sta se na tekmovanje v plesanju lambade
;
salsa in lambada
/
zvoki lambade
lámbda
-e
tudi
--
ž
(
ȃ
)
enajsta črka grške abecede:
zaznamovati z lambdo [λ]
lamberíja
-e
ž
(
ȋ
)
teh.
lesena obloga na steni:
lambréta
-e
ž
(
ẹ̑
)
lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti:
voziti se z lambreto
lamé
-êja
in
lamé -ja
[
lamé -êja
]
m
(
ẹ̑ ȇ
)
tekst.
tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi:
lame za večerne obleke
;
pas iz bleščečega lameja
//
zlata ali srebrna sploščena nit:
pleten večerni komplet, pretkan z lamejem
laméla
-e
ž
(
ẹ̑
)
tanka, navadno podolgovata ploščica:
tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino
;
lamela ploščate baterije
;
lamele žaluzij
♦
anat.
lamela
tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica
;
bot.
središčna lamela
prvotni, zunanji del celične membrane
;
elektr.
(komutatorska) lamela
;
les.
lamela
parketna deščica, debela 6 do 10 mm
;
tekst.
lamela
tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni
niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga
lamélast
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
sestavljen iz lamel:
lamelaste žaluzije
♦
strojn.
lamelasta sklopka
lamelna sklopka
lamélen
-lna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na lamelo:
lamelna debelina
/
lamelni parket
♦
strojn.
lamelna sklopka
torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami
;
lamelna veriga
veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki
lamelírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
teh.
iz lamel sestavljati nov proizvod:
lamelirati les, pločevino
lamelíran
-a -o:
elektr.
lamelirano magnetno jedro
magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke
pločevine
;
les.
lamelirani parket
;
lamelirani tram
lamentácija
-e
ž
(
á
)
nav. mn.,
ekspr.
tožba
,
tarnanje
:
ne maram njegovih lamentacij
;
lamentacije nad težavami
♦
rel.
peti lamentacije
žalostinke preroka Jeremija
lamentírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
ekspr.
tožiti
,
tarnati
:
kaj že spet lamentiraš, saj ti ni nič hudega
laméta
-e
ž
(
ẹ̑
)
bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke:
srebrne, zlate lamete
lamináren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
fiz.,
navadno v zvezi s
tok, gibanje
pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob
drugi, ne da bi se med seboj mešale:
laminarni in turbulentni tok
laminárija
-e
ž
(
á
)
nav. mn.,
bot.
zelo dolge rjave alge, Laminariaceae:
laminát
-a
m
(
ȃ
)
teh.
plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi:
lesni, plastični laminati
;
izdelava laminatov
//
talna obloga iz takih plošč:
počistiti laminat
lámji
-a -e
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lama
2
:
lamja koža
/
odeja iz lamje volne
lámpa
-e
ž
(
ȃ
)
nižje pog.
svetilka, zlasti preprostejša:
natakniti cilinder na lampo
/
prižigati lampo
;
svetiti si z lampo
lampárna
-e
ž
(
ȃ
)
mont. žarg.
prostor za shranjevanje jamskih svetilk:
lámpas
-a
m
(
ȃ
)
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih
svečanih uniform:
generalske hlače z rdečimi lampasi
♦
tekst.
damast s stopničastimi obrisi vzorcev
lámpica
-e
ž
(
ȃ
)
manjšalnica od lampa:
luč v lampici je ugasnila
/
lampica brli
♦
vrtn.
viseča posoda za okrasne rastline
lampijón
-a
m
(
ọ̑
)
viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja:
prižgati lampijon
;
z zastavicami in lampijoni okrašen prostor
;
pisani lampijoni
lampijónček
-čka
m
(
ọ̑
)
manjšalnica od lampijon:
veselični prostor so razsvetljevali lampijončki
;
obesiti lampijončke
;
rdeč lampijonček
♦
vrtn.
trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis
alkekengi
lán
-ú
in
-a
m
(
ȃ
)
kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi
semena, ali njeno seme:
lan že cvete
;
sejati lan
;
puliti lan
;
delati olje iz lanu
;
snop lanu
;
vlakna iz lanu
;
modre oči kakor lan
kakor cveti lanu
/
sušiti, treti lan
/
ozimni lan
//
predivo iz te rastline:
presti lan
;
ima lase kot lan
zelo svetle
//
pog.
lanena tkanina, platno:
lan se dobro nosi, pere
;
beliti lan
♦
agr.
goditi lan
obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
;
bot.
julijski lan
gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum
;
lepki lan
rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti
v socvetjih, Linum viscosum
;
tekst.
novozelandski lan
kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske
izdelke
lánarstvo
-a
s
(
ȃ
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem lanu:
upad lanarstva
lancéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
med.
majhen dvorezen kirurški nož:
cepiti z lanceto
;
vrez z lanceto
lancia
-e
[
lánča
]
ž
(
ȃ
)
osebni avtomobil italijanske tovarne Lancia:
pripeljal se je z lancio
lándavec
-vca
m
(
ȃ
)
landaver
:
landavec se je ustavil pred gostiščem
lándaver
-ja
m
(
ȃ
)
nekdaj
štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in
nazaj:
pripeljati se z landaverjem
/
poštni landaver
landrover
-ja
[
lêndrôver
in
lándrôver
]
m
(
ȇ-ȏ; ȃ-ȏ
)
terenski avtomobil angleške tovarne Rover:
potovati po Afriki z landroverjem
lándsknéht
-a
m
(
ȃ-ẹ̑
)
zgod.
najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja:
napad landsknehtov
lánec
-nca
m
(
ā
)
zastar.
veriga
:
prikleniti z lancem
/
narod je ječal v lancih
/
gorski lanci
lanén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na lan:
lanene bilke so že pognale
;
lanene glavice
;
lanena slama
;
laneno seme
/
lanena preja, tkanina
;
laneno platno, predivo, vlakno
/
laneni firnež
;
laneno olje
olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov
/
imeti lanene lase
zelo svetle
lanéno
prisl.
:
laneno plavi lasje
langobárdski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Langobarde:
langobardska kultura
♦
zgod.
langobardski limes
nekdaj
limes na vzhodnem obrobju Furlanije
langúr
-ja
m
(
ū
)
zool.
vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z
listjem, Presbytis:
láni
prisl.
(
á
)
v letu, ki je bilo pred sedanjim:
izvoz je letos večji kot lani
/
zidati je začel lani avgusta
;
zakon velja že od oktobra lani
/
to žito je še od lani
lansko
laníka
-e
ž
(
í
)
bot.
rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani
zelenimi cveti v socvetjih, Thesium:
bavarska lanika
laníšče
-a
s
(
í
)
1.
njiva, na kateri je rasel lan:
preorati lanišče
;
sejati repo po lanišču
2.
nar. dolenjsko
lanena slama:
prodati lanišče
laníščnica
in
laníšnica -e
ž
(
ȋ
)
nar. vzhodno
preprosta stavba za sušenje lanu:
lanolín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne:
ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina
;
v prid. rabi:
lanolin milo
lanolínski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od lanolin:
lanolinska krema
lánov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lan:
modri lanovi cveti
/
lanova njiva
lánovec
-vca
m
(
ȃ
)
agr.
lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo:
lánovka
-e
ž
(
ȃ
)
nar.,
nekdaj
dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem:
Mater njegovo pa udinjam za lanovko
(F. Finžgar)
lansêr
-ja
m
(
ȇ
)
uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski
proizvodnji:
razpisati delovno mesto lanserja
lansíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od lansirati:
lansiranje raket, satelita
;
naprava za lansiranje
/
lansiranje lažnih vesti
lansírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju;
izstreliti
:
lansirati raketo, torpedo
/
lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit
2.
publ.
dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko
reklamo:
lansirati nove modele čevljev
;
lansirati dirkalno vozilo
;
lansirati v serijah
;
pren.
lansirati lažne vesti
3.
publ.
omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh:
lansirati igralca
/
ta film jo je lansiral med filmske zvezde
lansíran
-a -o:
lansirana raketa
lansíren
-rna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se lansira, izstreli:
lansirna cev
lánski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim:
lanski december
;
lanska pomlad je bila hladna
;
lansko leto
lansko leto je bilo zanj srečno
;
prva polovica lanskega leta
;
delo društva v lanskem letu
/
lanski prvak v orodni telovadbi
;
posledice lanskih poplav
;
lanska proizvodnja
;
zame se briga, zanima kakor za lanski sneg
nič
/
lanski letnik revije
;
to je še lansko vino
/
zgodilo se je lansko jesen,
knjiž.
lanske jeseni
;
umrl je lansko leto, lanskega leta
lani
lanskoléten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
publ.
lanski
:
lanskoletna proizvodnja
;
delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu
/
lanskoletna razstava
lanščák
tudi
lánščak -a
m
(
á; ā
)
lov.
srnjak ali jelen v drugem letu starosti:
lantán
-a
m
(
ȃ
)
kem.
na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La:
lantána
-e
ž
(
ȃ
)
vrtn.
grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v
glavicah, Lantana camara:
presaditi fuksije in lantane
lanténa
-e
ž
(
ẹ̑
)
grad.
močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih;
jambornik
,
odrnik
:
zidarji so postavljali lantene
lantérna
tudi
lantêrna -e
ž
(
ẹ̑; ȇ
)
laterna
1
:
na zadnjem delu voza se je zibala lanterna
/
star.
lanterne na ulici
svetilke
lanúgo
-a
m
(
ȗ
)
biol.
puhasta dlaka človeškega plodu, ki odpade pred rojstvom ali kmalu po
njem:
lápa
-e
ž
(
á
)
nav. mn.
(viseča) živalska ustnica:
pasje, volčje lape
lapálija
-e
ž
(
á
)
zastar.
malenkost
,
nepomembnost
:
to je lapalija
;
ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij
laparoskopíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi
instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov,
zlasti v ginekologiji:
opraviti diagnostično laparoskopijo
;
odstraniti miom z laparoskopijo
;
kolonoskopija in laparoskopija
lápast
-a -o
prid.
(
á
)
nar.
zgovoren
,
jezičen
2
:
Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat
(I. Koprivec)
lápati
-am
nedov.
(
ȃ
)
pog.,
zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti:
že od začetka je lapal v prazno
;
lapati čisto cel čas
lapidáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko;
zgoščen
,
jedrnat
:
lapidarni stavki
;
njegova poezija je lapidarna
/
lapidaren slog
/
lapidarna plastika
♦
arheol.
lapidarni napis
napis, vklesan v kamen
lapidárno
prisl.
:
lapidarno obnoviti diskusijo
lapidárij
-a
m
(
á
)
sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov:
lapidarij je razporejen kar na vrtu
;
v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin
//
prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki:
novi lapidarij bo dovolj velik za ves material
lapidárnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost lapidarnega;
zgoščenost
,
jedrnatost
:
lapidarnost literarne sodbe
;
lapidarnost verzov
/
pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo
lapíl
-a
m
(
ȋ
)
geol.
košček lave, kamnine do orehove velikosti, ki pride ob vulkanskem
izbruhu na površje:
lapili in bombe
lápis
-a
m
(
ȃ
)
med.
kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa:
lápis lázuli
lápisa lázuli
m
(
ȃ, ȃ
)
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:
ogrlica iz lapisa lazuli
♦
min.
rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit
lápor
-ja
m
(
á
)
kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita:
kosi laporja
/
tamkajšnji lapor izkorišča cementarna
♦
petr.
apneni lapor
bogat z apnencem
;
glinasti lapor
bogat z glino
láporast
-a -o
prid.
(
á
)
ki vsebuje lapor:
laporasta zemlja
láporen
-rna -o
prid.
(
á
)
lapornat
:
laporna plošča
/
laporna prst
lápornat
-a -o
prid.
(
á
)
1.
ki je iz laporja:
lapornate plošče
2.
bogat z laporjem:
lapornata zemlja
/
lapornate njive
lápsus
-a
m
(
ȃ
)
govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi
trenutne raztresenosti, spodrsljaj:
ta pravopisna napaka je samo lapsus
;
govorniku se je primerilo nekaj nerodnih lapsusov
//
evfem.
napaka, pomota sploh:
ta knjiga ima precej lapsusov
/
idejni lapsus
laptop
tudi
lêptop
-a
[
lêptop
]
m
(
ȇ
)
pog.
prenosni računalnik
,
prenosnik
:
laptop je za študente že kar obvezna oprema
;
službeni laptop
;
laptop in mobilni telefon
lapúh
-a
m
(
ū
)
rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom:
po nasipu se bohoti lapuh
;
sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete
/
čaj iz lapuha
lapúhov
-a -o
prid.
(
ū
)
nanašajoč se na lapuh:
lapuhovi listi
/
lapuhov čaj
lapúhovje
-a
s
(
ū
)
več lapuhov, lapuhi:
nasipe pokriva lapuhovje
lár
-a
m
(
ȃ
)
nav. mn.,
v rimski mitologiji
bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev:
kapelica larov na križpotju
;
hišni oltar larov in penatov
lárfa
-e
ž
(
ȃ
)
nižje pog.
1.
predmet za pokritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja;
maska
:
nadeti, sneti si larfo
;
papirnata larfa
;
kupiti larfo čarovnice
/
srečati larfo
2.
slabš.
vpadljivo oblečena ženska, zlasti lahkoživa:
saj ni treba, da hodiš okrog kot kaka larfa
/
kot psovka
tiho bodi, larfa
//
vulg.
ženska sploh:
še vedno hodi s tisto larfo
lárgo
prisl.
(
ȃ
)
glasb.,
označba za hitrost izvajanja
široko
:
igrati largo
lárgo
-a
m
stavek ali skladba v tem tempu:
začetni largo
lárifári
--
m
(
ȃ-ȃ
)
pog.
1.
ekspr.,
navadno v povedni rabi
nesmiselno, prazno govorjenje:
kar praviš, je larifari
/
njegovo dokazovanje ima za prazen larifari
2.
v medmetni rabi
izraža močno zanikanje, zavrnitev:
da to ni dovoljeno? Larifari
;
pravi, da ga je napadel. Larifari, to naj govori drugim
laringálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na larinks;
grlen
1
:
laringalna tvorba
♦
jezikosl.
laringalni h
h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk, grlni h
laringítis
-a
m
(
ȋ
)
med.
vnetje grla:
zboleti za laringitisom
;
akutni, kronični laringitis
laringofón
-a
m
(
ọ̑
)
teh.
mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri
govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon:
laringologíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
nauk o grlu in boleznih grla:
lárinks
-a
m
(
ȃ
)
anat.
zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki;
grlo
lárma
-e
ž
(
ȃ
)
etn.
zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico:
starešina povabi k larmi
;
narediti larmo za kuharico
//
pesem ob tem zbiranju:
larpurlartíst
-a
m
(
ȋ
)
predstavnik larpurlartizma:
larpurlartístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na larpurlartiste ali larpurlartizem:
larpurlartistična literatura
/
tako gledanje je larpurlartistično
larpurlartízem
-zma
m
(
ī
)
nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena:
larpurlartizem v 19. stoletju
//
umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora:
pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil
;
zaiti v larpurlartizem
;
pren.,
ekspr.
organizacijski larpurlartizem
lárva
-e
ž
(
ȃ
)
zool.
ličinka
:
metamorfoza larve
lás
1
-ú
in
-a
m
,
mn.
lasjé,
tož., v prislovni predložni zvezi tudi
láse
(
ȃ
)
1.
nitast izrastek na človeški glavi:
las izpade, osivi, raste
;
izpuliti si siv las
;
potisniti si lase s čela
;
pramen, šop las
;
tanek kot las
;
žal mi je, kolikor imam las na glavi
zelo
/
umetni in naravni lasje
/
odstraniti lase z obleke
;
pomesti lase
//
mn.
celota teh izrastkov:
lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo
;
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si
lase
;
dobro prečesati lase
;
beliti lase
z dvokisom jim odvzemati naravni pigment
;
seči z roko v lase
;
vleči koga za lase
;
ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase
;
ljudje s črnimi, rdečimi lasmi
;
ekspr.
srebrni, zlati lasje
;
mastni, suhi lasje
;
mehki, trdi lasje
;
ekspr.
svileni, ščetinasti lasje
;
dekle svetlih las, s svetlimi lasmi
/
dobiti sive lase
osiveti
;
pog.
izgubiti lase
postati plešast
;
pustiti si rasti lase
ne striči si jih
/
stopila je pred ogledalo in si popravila lase
frizuro, pričesko
;
ima na kratko ostrižene lase
;
nosi nazaj počesane lase
frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku
;
ima na stran počesane lase
frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave
/
krtača, lak za lase
;
sušilnik za lase
električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las
//
star.
dlaka
,
kocina
:
izpuliti si las iz brade, brk
2.
tekst.
ščetkasta površina tkanin ali pletenin:
dolg, gost las
;
las flanele, pliša, žameta
;
las preproge
3.
ekspr.,
v prislovni rabi,
v zvezi
na las
izraža odsotnost omejitve glede enakosti:
njune izpovedi se na las ujemajo
;
na las sta si podobna
;
ali je res tako? Na las tako
4.
ekspr.,
v prislovni rabi,
v zvezi
za las
izraža
a)
zelo majhno stopnjo:
njegova naloga je za las boljša
/
niti za las ne bom popustil
prav nič
/
za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl
b)
težavnost uresničitve:
za las smo ušli nesreči
/
za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo
bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli
●
šalj.
sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo
se zelo slabo počuti, ima mačka
;
ekspr.
lasje se mu ježijo od strahu
zelo ga je strah
;
ekspr.
lasje so mu stopili pokonci
zelo se je ustrašil
;
lasje so mi vstajali,
pog.
so mi šli pokonci, ko sem to poslušal
občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se
;
ekspr.
nihče mu ne bo skrivil lasu
mu ne bo storil nič hudega
;
ekspr.
kar lase si je pulila, ko je to izvedela
zelo je bila žalostna, obupana
;
ekspr.
zardeti do las
po vsem obrazu, zelo
;
iti z roko skozi lase
potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh
;
šalj.
pijača mu že gre, leze v lase
opijanja se, postaja pijan
;
ekspr.
skočiti si v lase
spreti se; stepsti se
;
ekspr.
ti dokazi so za lase privlečeni
neprepričljivi, neprimerni
;
za lase privlečena primera
neustrezna, nerodna
;
ekspr.
nihče te ne bo za lase vlekel tja
te spravljal proti tvoji volji, zelo silil
;
ekspr.
njegovo življenje visi na lasu
je zelo ogroženo; je zelo bolan
;
v laseh
ekspr.
otroci so si hitro v laseh
se sprejo; se stepejo
;
ekspr.
ali sta si s sosedom v laseh
v sovražnem, neprijaznem odnosu
;
ekspr.
ta plemena so si večno v laseh
se bojujejo
;
sivi lasje
ekspr.
zaradi tega si ne delaj sivih las
ne bodi v skrbeh, ne skrbi
;
ekspr.
otroci mu delajo sive lase
mu povzročajo velike skrbi
;
ekspr.
takrat boš ti imel že sive lase
boš star
;
ekspr.
dolgi lasje – kratka pamet
ženske niso posebno pametne, razsodne
♦
agr.
lasje na koruznem storžu
zelo podaljšani vratovi pestičev
;
bot.
žabji las
vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega
odevala, Callitriche
lás
2
-í
ž
(
ȃ
)
nar. zahodno
las
1
:
njene lasi so že sive
lásarica
-e
ž
(
ȃ
)
nekdaj
ženska, ki nakupuje in prodaja lase:
po vasi je hodila lasarica
lásast
-a -o
prid.
(
ā
)
1.
po obliki podoben lasu:
lasasta cevčica
;
tkivo prepredajo lasaste žilice
/
lasaste razpoke v lesu
2.
tekst.
ki ima ščetkasto površino:
lasaste preproge, tkanine
♦
bot.
lasasti kapičar
;
gastr.
lasasti sladkor
sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe
lasàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
ki ima (dolge, goste) lase:
bradat in lasat fant
/
lasata glava
lasáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
držati za lase in stresati:
za ušesa ga vleče in lasa
;
fantalina sta se praskala in lasala
/
brez vzroka je lasal učence
;
pren.,
ekspr.
veter lasa drevje
lasáti se
ekspr.
1.
tepsti se, pretepati se:
šolarji se spet lasajo
//
pog.
bojevati se:
dobro so se lasali z nasprotniki
2.
prepirati se, biti v sporu:
soseda se še vedno lasata
;
grem, kar sam se lasaj z njimi
/
nasprotnika se lasata po časopisih
lascíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti;
nespodoben
,
opolzek
:
lascivni prizori v filmu
;
lascivni verzi
;
lascivno govorjenje
lascívnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost lascivnega;
nespodobnost
,
opolzkost
:
nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma
;
ciničnost in lascivnost
lásec
-sca
m
(
ā
)
nav. mn.,
star.
lasek
:
pobožati otroka po lascih
;
kodrasti lasci
;
dekle z zlatimi lasci
●
star.
znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico
zelo se je znojil
;
nar.
marijini lasci
venerini lasci
♦
bot.
venerini lasci
divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum
capillus-veneris
lásek
-ska
m
(
ā
)
nav. mn.
1.
ljubk.
manjšalnica od las:
otrok ima samo nekaj laskov
/
božati po laskih
;
mehki otroški laski
;
njeni zlati laski
2.
nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce:
razprostreti po jelki laske
3.
mn.,
v zvezi
marijini laski
trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski,
bot.
migalica
:
na travniku smo nabirali marijine laske
●
pog.,
ekspr.
niti za lasek ne popusti
prav nič
♦
agr.
laski na koruznem storžu
zelo podaljšani vratovi pestičev
;
bot.
koreninski laski
enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
lásen
-sna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na las:
a)
lasno barvilo
/
lasni vložek
na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se
vpnejo med naravne lase
;
lasni vrtinec
mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu
b)
lasni nakit
/
lasna sponka
;
masirati lasišče z lasno vodo
c)
lasne razpoke na kamnu
zelo tanke
♦
anat.
lasni koren
ali
lasna korenina
del lasu, ki je v koži
;
lasni mešiček
mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren
;
lasna betvica
ali
lasno steblo
del lasu, ki moli iz kože
;
lasna čebulica
debeli del korena lasu
;
tekst.
lasne niti
niti, ki tvorijo las
láser
-ja
m
(
á
)
fiz.
naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne
svetlobe:
uporabljati laser za merjenje razdalj
;
vrtati luknjice v diamant z laserjem
/
plinski laser
láserski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na laser:
lasersko zrcalo
/
laserski curek
lasíšče
-a
s
(
í
)
del kože na glavi, na katerem rastejo lasje:
masirati, umivati lasišče
;
čisto, mastno lasišče
;
srbenje lasišča
//
lasje
1
:
bujno lasišče
/
prodaja umetnih lasišč
lasulj
laskáč
-a
m
(
á
)
nav. slabš.
kdor se (rad) laska:
preveč me hvalite, nisem vedela, da ste tak laskač
;
laskači so slavili mogočnikove uspehe
;
nisem laskač in lizun
láskanje
tudi
laskánje -a
s
(
á; ȃ
)
glagolnik od laskati se:
njegovo laskanje ji godi
;
poslušati laskanje oboževalcev
láskati
-am
nedov.
(
á
)
1.
nav. 3. os.,
knjiž.,
z dajalnikom
prijati, ugajati, dobro deti:
priznanje mu je laskalo
;
laska ji, da jo cenijo
/
ekspr.:
hvala laska njihovi domišljavosti
;
malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev
2.
preh.,
knjiž.
nežno, prijazno ravnati s kom:
Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim
(L. Andrejev – J. Vidmar)
láskati se
tudi
láskati
navadno z dajalnikom
izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom
pridobiti si naklonjenost:
laskati se dekletu, predstojniku
;
prej se mu je laskal, sedaj ga pa opravlja
/
mnogi so se ji laskali, da je lepa
so ji laskali
/
politični govornik se je laskal množici
/
kot vljudnostna fraza pri navideznem ugovarjanju:
»Vaši otroci so najbolje vzgojeni.« »Vi se mi laskate.«
;
pojdi, pojdi, ti se laskaš
láskati si
knjiž.
biti zadovoljno prepričan o svoji uspešnosti glede česa:
povabljeni so se manj zabavali, kakor si je laskala gostiteljica
;
laskam si, da me ljudje spoštujejo
●
knjiž.
ne da bi si laskal, pravim, da sem ji všeč
ne da bi se hvalil
láskav
-a -o
prid.
(
á
)
ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje:
kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno
;
taka sodba zame ni laskava
//
ki se (rad) laska:
laskav človek
/
poslušati laskave besede oboževalcev
láskavo
prisl.
:
laskavo govoriti o kom
láskavec
-vca
m
(
á
)
knjiž.
kdor se (rad) laska:
nisem vedela, da ste tak laskavec
láskrn
-a -o
prid.
(
ā
)
star.
sladkosneden
,
pohlepen
:
laskrna ženska
lásnat
-a -o
prid.
(
ȃ
)
1.
tanek kot las:
premočno gnojilo je uničilo lasnate korenine drevja
2.
tekst.
ki ima ščetkasto površino:
lasnate preproge, tkanine
lásnica
1
-e
ž
(
ȃ
)
preprosta priprava iz dveh vzporednih krakov za pritrjevanje,
spenjanje las:
pobrati lasnice iz las
;
zlomiti lasnico
;
oviti kito okoli glave in jo pritrditi z lasnicami
lásnica
2
tudi
lasníca -e
ž
(
ȃ; í
)
1.
anat.
najtanjša krvna ali mezgovna žila;
kapilara
:
obolelost lasnic
/
pljučne lasnice
2.
petr.
zelo tanka razpoka v kamninah:
smer lasnic
;
tvorba lasnic
3.
zool.
zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega
ličinke povzročajo trihinelozo;
trihina
:
ugotoviti lasnico v črevesju
lásničarka
tudi
lasníčarka -e
ž
(
ȃ; ȋ
)
knjiž.
frizerka
:
izučena lasničarka
láso
-a
m
(
ā
)
zlasti v latinskoameriškem okolju
vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje (divjih) živali, metna
zanka:
metati, vreči laso
;
ujeti konja z lasom
;
gavčo z lasom
♦
šport.
lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalec dvigne
drsalko nad glavo in jo zavrti okoli svoje osi
lasôvje
-a
s
(
ȏ
)
ekspr.
lasje, zlasti gosti, bujni:
občudovati njeno lasovje
lassallovec
-vca
[
lasálovəc
]
m
(
ȃ
)
privrženec nemškega delavskega voditelja Lassalla:
lást
-í
ž
(
ȃ
)
1.
pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar:
skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo
/
v last, v lasti
dati, dobiti kaj v last
;
hiša je prešla v njegovo last
;
moštvo si je priborilo pokal v trajno last
;
star.
kupiti, prodati v last
kupiti, prodati
;
avtomobil, stanovanje v družbeni lasti
//
s prilastkom
stvar, na katero se ta pravica nanaša:
prisvojiti si tujo last
/
v povedni rabi:
avto je last podjetja
;
to je skupna last vseh bratov
;
z oslabljenim pomenom:
knjiga je moja last
;
sredstva za proizvodnjo so postala družbena last
;
šalj.
te lepe oči so bile last mladega dekleta
●
ta nauk je postal njegova duševna last
popolnoma ga je sprejel
;
knjiž.
Prešernove pesmi so last vsega naroda
pozna, ceni jih ves narod
2.
star.
premoženje
,
posestvo
:
izgubiti vso svojo last
;
mejnik med njegovo in sosedovo lastjo
lásteks
-a
m
(
ȃ
)
tekst.
gumijasta nit, na gosto ovita z bombažno, svileno nitjo:
proizvajati lasteks
//
tkanina ali pletenina iz te niti:
kopalna obleka iz lasteksa
;
v prid. rabi:
lasteks smučarske hlače
lásten
-tna -o
prid.
(
ā
)
1.
ki je last osebka:
z lastnim denarjem razpolagam sam
;
kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove
;
stanovati v lastni hiši
;
imeti lastno stanovanje
/
njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
2.
nav. ekspr.
ki izhaja, izvira iz osebka:
zaupal je v lastno moč
;
lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja
;
bil je upokojen na lastno prošnjo, željo
;
bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami
;
zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje
/
šel je tja na lastne stroške
svoje
;
to je storil na lastno odgovornost
svojo
;
pridelovati za lastno porabo
;
zidati v lastni režiji
/
zelenjava se duši v lastnem soku
brez dolivanja tekočine
;
v tej stvari je pustil sinu lastno voljo
da ravna, kot sam hoče
3.
ki ga kdo naredi sam:
opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami
/
izboljšal je lastni rekord
/
objaviti lastni življenjepis
avtobiografijo
;
to je slikarjeva lastna podoba
avtoportret
4.
ekspr.,
v določni obliki
ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost:
tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci
;
izdal ga je lastni sin
;
lastni starši so ga zavrgli
/
izdati koristi lastnega naroda
;
niti lastni materi ni pomagal
/
zatajil je lastno kri
svojega otroka
5.
knjiž.,
v povedni rabi,
z dajalnikom
značilen
,
tipičen
:
kapitalistični družbi lastni momenti
;
spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna
;
lastnosti, ki so kovini lastne
;
z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla
;
to je mladini lastno
6.
nav. ekspr.
poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji:
ovadil je svojega lastnega brata
;
Slovenci nismo imeli svoje lastne države
;
ravnati se po svoji lastni logiki
;
obdelovati svojo lastno zemljo
●
ekspr.
ta človek nima lastnih možganov
ne odloča se samostojno
;
ekspr.
spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala
zelo se je spremenil
;
pog.
postaviti se na lastne noge
osamosvojiti se
;
ekspr.
videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi
sam, osebno
;
šalj.
sprejel nas je šef v lastni osebi
osebno, sam
;
storiti kaj na lastno pest
na svojo roko
;
star.
umoril ga je z lastno roko
on sam
;
bati se lastne sence
bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv
;
lastna hvala – cena mala
hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦
ekon.
lastna sredstva
sredstva, ki niso pridobljena s kreditom
;
elektr.
lastna indukcija
indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi
inducira napetost med krajiščema te tuljave
;
fiz.
lastna frekvenca
frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno
;
jezikosl.
lastno ime
ime posamezne osebe, stvari
;
teh.
lastna teža vozila
teža praznega vozila
;
trg.
lastna cena
dejanski stroški brez zaslužka
lástika
-e
ž
(
á
)
pog.
elastika
:
raztegniti lastiko
lastína
-e
ž
(
í
)
zastar.
lastnina
,
last
:
ni se dotaknil tuje lastine
/
grad je bil lastina mogočnega graščaka
lastíti si
-ím si
nedov.
(
ī í
)
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:
hišo si lasti njegov brat
/
lastiti si monopol nad trgovanjem
/
lastiti si pravico
lastiti si pravico do odločanja
;
ekspr.
lastim si pravico, da povem svoje mnenje
/
z oslabljenim pomenom:
kraj si lasti ime mesto
;
ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju
●
knjiž.
ne lastim si sodbe o tem vprašanju
zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje
last minute
--
[
lást mínit
]
v prid. rabi
(
ȃ, ȋ
)
nanašajoč se na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani
ceni tik pred njegovim začetkom:
last minute aranžma
in
aranžma last minute
;
last minute ponudba
in
ponudba last minute
lastníca
-e
ž
(
í
)
ženska ali država, ustanova, ki ima pravno priznano pravico do stvari
in vseh koristi, ki jih ta daje:
postala je lastnica nepremičnine
;
lastnica hiše, stanovanja
;
lastnica zemljišča
;
lastnica banke, lokala, podjetja
/
v stanovanju je ukradel zlatnino in lastnico oškodoval za 100
evrov
/
je ponosna lastnica rekorda
/
lastnica srečke s prvo nagrado
imetnica
/
etažna lastnica
lastnica dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši
/
večinska lastnica
posameznica ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež
podjetja, kapitala
lastníja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
star.
premoženje
,
posestvo
:
njegova lepa lastnija je prišla v tuje roke
/
brat je bil gospodar graščine in nekaj drugih lastnij
2.
zastar.
lastnost
,
značilnost
:
ta snov ima dve lastniji
lastník
-a
m
(
í
)
kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta
daje:
lastnik ne dovoli hoditi čez travnik
;
prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo
;
izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku
/
biti lastnik stanovanja
;
prodati kolo brez lastnika
;
ekspr.
kdo je lastnik tega dežnika
čigav je
/
lastnik srečke z navedeno številko naj se javi
imetnik
/
hišni, zemljiški lastnik
posestnik
/
etažni lastnik
lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši
/
večinski lastnik
posameznik ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež
podjetja, kapitala
●
šalj.
listnica je v gneči menjala lastnika
je bila ukradena
;
posestvo je že večkrat menjalo lastnika
postalo last drugega
♦
fin.
lastnik čekovnega računa
;
soc.
individualni, kolektivni lastnik
;
kapitalistični lastnik
individualni ali kolektivni lastnik kapitala
;
privatni
ali
zasebni lastnik
posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih
sredstev
;
lastnik proizvajalnih sredstev
lastnína
-e
ž
(
ī
)
1.
pravn.
pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:
oblika lastnine
;
zgodovinski razvoj lastnine
/
imeti izrazit čut za lastnino
/
hiša, zemljišče v družbeni lastnini
/
intelektualna lastnina
avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja
iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem,
znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju
;
industrijska lastnina
izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih
izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke
;
lastnina na zemljo
♦
soc.
ekonomska lastnina
vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s
stvarjo
;
kapitalistična lastnina
individualna ali kolektivna privatna lastnina
;
osebna lastnina
lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna
sredstva
;
privatna
ali
zasebna lastnina
lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih
sredstev
;
individualna privatna lastnina
;
kolektivna privatna lastnina
;
socialistična lastnina
družbena, državna lastnina
2.
s prilastkom
stvar, na katero se ta pravica nanaša:
ne dotikaj se tuje lastnine
;
poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino
;
največja dovoljena zemljiška lastnina
;
kraja intelektualne lastnine
;
upravljanje z intelektualno lastnino
/
v povedni rabi:
to je družbena, državna, skupna lastnina
;
torba je njegova lastnina
●
knjiž.
njegove pesmi so postale narodna lastnina
pozna, ceni jih ves narod
3.
star.
premoženje
,
posestvo
:
njegov grunt je dobra lastnina
;
razdeliti lastnino med sinove
lastníniti
-im
nedov. in dov.
(
í ȋ
)
1.
spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti
zasebno:
lastniniti banko
;
divje lastniniti in izčrpavati podjetja
;
nekatera podjetja so se lastninila z javno ponudbo in prodajo delnic
2.
pridobivati kaj s postopkom lastninjenja:
vsi najemniki stanovanj teh niso lastninili po stanovanjskem zakonu
lastnínjenje
-a
s
(
ī
)
pravn.
spreminjanje družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine:
lastnínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lastnino:
a)
sprememba lastninskih odnosov, razmerij
/
lastninsko preoblikovanje
sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe
/
lastninski čut
b)
lastninski certifikat
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do
denacionaliziranega premoženja
;
lastninski dohodek
♦
pravn.
lastninski delež
delež, ki pripada posameznemu solastniku
;
lastninska pravica
pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje
;
lastninska tožba
tožba za priznanje lastninske pravice
;
lastninsko pravo
pravo, ki ureja lastninska razmerja
lastníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lastnike, lastništvo ali lastnino:
imeti močen lastniški čut
/
lastniški odnosi
/
lastniški spori
/
lastniški certifikat
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do
denacionaliziranega premoženja
♦
zgod.
lastniška cerkev
v srednjem veku
cerkev, ki je privatna last fevdalca
lastníštvo
-a
s
(
ȋ
)
pojav ali dejstvo, da je kdo lastnik:
lastništvo monopolov nad atomsko energijo na svetu
;
spor zaradi lastništva
;
država je razglasila lastništvo nad osvojeno deželo
/
notranje lastništvo
delničarstvo zaposlenih
/
ekspr.
prevzela ga je želja po lastništvu nad njo
//
pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:
oblika lastništva
/
privatno, zadružno lastništvo
lastnorôčen
in
lastnoróčen -čna -o
prid.
(
ō; ọ̄
)
ki ga kdo napiše sam, s svojo roko:
lastnoročne opombe
;
knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo
/
lastnoročni podpis
lastnorôčno
in
lastnoróčno
prislov od lastnoročen:
lastnoročno podpisati
;
lastnoročno napisana prošnja
/
pri nadomeščanju originalnega podpisa (na kopiji)
Podpis: Peter Klepec, l. r.
//
pog.
sam, brez tuje pomoči:
kovček bom lastnoročno odnesel na postajo
;
ekspr.
lastnoročno ga je vrgel iz hiše
lastnóst
-i
ž
(
ọ̑
)
1.
kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi,
okolja glede na kako normo:
delavnost je njegova glavna lastnost
;
imeti dobre, slabe lastnosti
;
vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti
;
na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi
/
pog.:
hvali lastnosti svoje hčere
dobre lastnosti
;
zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor
slabih lastnosti
/
preizkušati lastnosti živali
//
kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost:
gradilne lastnosti lesa
;
obratovalne lastnosti stroja
;
preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji
//
knjiž.
kar se pri kom, čem trajno kaže sploh:
biološke lastnosti zemlje
;
fizikalne in kemične lastnosti snovi
;
zaželene lastnosti rastlin
;
prenos lastnosti na potomstvo
/
dedne lastnosti
ki se podedujejo
/
lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija
značilnost
♦
biol.
pridobljena lastnost
nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja
;
prirojena lastnost
dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu
2.
knjiž.
kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je:
belina je lastnost belega
3.
star.
sposobnost
,
zmožnost
:
pripisovali so mu lastnost, da zna čarati
●
imeti lastnosti dobre gospodinje
biti dobra gospodinja
;
zastar.
v lastnosti kavalirja se je izkazal
kot kavalir
lástovica
-e
ž
(
á
)
knjiž.
lastovka
:
lastovica cvrči, ščebeta
;
lastovice letijo na jug, se vračajo, se zbirajo
;
lastovica šviga nad vasjo
♦
zool.
morska lastovica
riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se premika,
leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans
lástovičar
tudi
lastovíčar -ja
m
(
á; ȋ
)
zool.
velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio
machaon:
lástovičji
-a -e
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na lastovke, lastovice:
lastovičje ščebetanje
/
lastovičje gnezdo
♦
teh.
spoj na lastovičji rep
spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez
lástovička
-e
ž
(
á
)
nav. ekspr.
manjšalnica od lastovka, lastovica:
lastovička je padla iz gnezda
;
lastovičke so že priletele
;
jata lastovičk
lástovka
-e
ž
(
á
)
1.
ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili:
v hlevu gnezdijo lastovke
;
lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo
;
čiri čiri, poje lastovka
;
cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
●
ekspr.
ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa
je med prvimi naznanjala novi čas
;
preg.
ena lastovka ne naredi pomladi
iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
2.
kar je po obliki podobno lastovki:
otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno
/
ekspr.
smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
♦
šport.
lastovka
lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na
ledu, drugo pa visoko zanoženo
;
skakati v vodo v lastovki
naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami
;
zool.
kmečka lastovka
z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu
rdečkasto bela, Hirundo rustica
;
mestna lastovka
z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu
bela, Delichon urbica
lasúlja
-e
ž
(
ú
)
tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da
delajo vtis pravih las:
nositi lasuljo
;
moderne dnevne, večerne lasulje
;
izdelovalnica lasulj
;
sodnik v talarju in z lasuljo
/
baročne lasulje
;
gledališke lasulje
♦
zool.
bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi
lovkami, Anemonia sulcata
lasúljar
-ja
m
(
ȗ
)
izdelovalec lasulj:
izložbe lasuljarjev
/
gledališki lasuljar
lasuljárna
-e
ž
(
ȃ
)
delavnica za izdelovanje lasulj:
lasúljast
-a -o
prid.
(
ú
)
nav. ekspr.
nanašajoč se na lasuljo:
podobe grofovih lasuljastih prednikov
/
lasuljaste kroglice regrata
láščec
-a
tudi
laščèc -à
[
laščəc
]
m
(
ā; ə̏ ȁ
)
star.
klop
1
:
izdreti laščeca iz noge
;
ne morem se ga znebiti, drži se me kakor laščec
lášček
-čka
m
(
ā
)
nav. mn.
lasek
:
pogladiti otroka po laščkih
;
kodrasti laščki
láščina
-e
ž
(
ȃ
)
star.
italijanski jezik, italijanščina:
naučil se je za silo laščine in nemščine
/
vsiljevali so jim laščino
láški
-a -o
prid.
(
ȃ
)
1.
star.
italijanski
:
laški jezik
;
priti iz laške dežele
;
sladko laško vino
/
slabš.
laška okupacija
2.
agr.,
v zvezi
laški rizling
trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije:
gojiti laški rizling
//
kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte:
buteljka laškega rizlinga
●
nar.
laški lešniki, orehi
boljši, debelejši
;
nar.
laška repa
krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur
;
šalj.
že sedem laških let te nisem videl
zelo dolgo
;
star.
laško olje
dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
♦
agr.
laška češplja
zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim
mesom
;
bot.
laški topol
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus
italica
;
vrtn.
laški fižol
okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi
cveti, Phaseolus coccineus
láško
prisl.
:
govoriti (po) laško
lášta
-e
ž
(
ȃ
)
alp.
polica v skalovju, zlasti porasla s travo:
plezalec se povzpne do ozke lašte
lát
1
-a
m
,
rod. ed. tudi
latú
(
ȃ
)
1.
zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu:
odtrgati lat
;
zrel lat
/
proso že dela late
2.
nar.
(koruzni) storž:
pastirji so pekli late
♦
agr.
socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze
;
bot.
socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
lát
2
-í
ž
(
ȃ
)
1.
lat
1
:
težke lati zorečega prosa
/
oves že dela lati
2.
nar. vzhodno
(koruzni) storž:
kup zrelih lati
láta
-e
ž
(
á
)
1.
prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu:
stopiti na prvo lato
;
na latah se sušijo snopi
;
ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat
/
gledati skozi late
;
polne late
2.
grobo obdelana deska, zlasti za plot:
odtrgal je lato in se postavil v bran
;
late na zidarskem odru
3.
nar.
letev
:
sveženj lat
/
polagati opeko na late
♦
geod.
nivelacijska lata
priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja
pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu
;
grad.
poravnalna lata
ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa,
tlaka
latánija
-e
ž
(
á
)
bot.
palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona
chinensis:
gaji latanij
/
gojiti latanijo v rastlinjaku
látast
1
-a -o
prid.
(
á
)
ki je iz lat:
latast plot
;
latasta ograja
látast
2
-a -o
prid.
(
ȃ
)
bot.
nanašajoč se na lat:
lataste in klasaste trave
/
latasto socvetje
socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
láteks
-a
m
(
ȃ
)
kem.
izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin:
pridobivati kavčuk iz lateksa
latén
-a
m
(
ẹ̑
)
arheol.
mlajše obdobje železne dobe:
izkopanine iz latena
laténca
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
stanje latentnega;
prikritost
,
skritost
:
prehod iz latence v aktivnost
/
latenca krize
latentnost
♦
med.
doba latence
čas od dražljaja do reakcije na dražljaj
laténski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
arheol.
nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe:
latenska kultura
/
latenska doba
laténten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi;
prikrit
,
skrit
:
latentni problemi
;
latentna kriza
;
človekove latentne lastnosti
;
v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad
;
s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov
/
bolezen v latentnem stanju
♦
biol.
latentno življenje organizmov
življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito
življenje
;
fiz.
latentna toplota
toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega
agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila
temperatura; utajena, prikrita toplota
;
fot.
latentna slika
slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit
;
med.
latentni sifilis
;
latentna infekcija
;
pravn.
latentni sledovi
laténtno
prisl.
:
problem latentno živi v njegovi domišljiji
;
latentno bolan človek
;
publ.
latentno prisotne značilnosti
laténtnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
lastnost, značilnost latentnega;
prikritost
,
skritost
:
latentnost kriminala
/
prehod iz latentnosti v aktivnost
laterálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
stranski
,
obstranski
,
bočen
:
lateralni del telesa
♦
bot.
lateralni poganjek
poganjek, ki raste ob strani debla, vej
laterálno
prisl.
:
lateralno ležeči organi
lateránski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Lateran v Rimu:
lateranska bazilika
♦
zgod.
lateranska pogodba
pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna
Vatikanu državna suverenost
laterít
-a
m
(
ȋ
)
geogr.
prst opekasto rdeče barve v vlažnih tropskih krajih:
debela plast laterita
♦
petr.
ruda tropskih krajev, iz katere se pridobiva aluminij
lateríten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
geogr.
ki je iz laterita:
lateritna tla
♦
petr.
lateritni boksit
laterit
latérna
1
tudi
latêrna -e
ž
(
ẹ̑; ȇ
)
1.
preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v
roki ali obesi:
obesiti laterno na voz
;
prižgati laterno
;
vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču
/
hlevska laterna
2.
star.
svetilka sploh:
izvošček se je ustavil pod laterno
;
stebri z laternami na vrhu
latêrna
2
-e
ž
(
ȇ
)
arhit.
zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe:
latêrna mágika
latêrne mágike
ž
(
ȇ, ā
)
nekdaj
preprosta naprava brez leče za projiciranje slik:
latérnica
tudi
latêrnica -e
ž
(
ẹ̑; ȇ
)
manjšalnica od latérna:
svetiti si z laternico
lática
1
-e
ž
(
á
)
manjšalnica od lata:
latice v ograji
latíca
2
-e
ž
(
í
)
nar.
lat
2
:
težke latice
/
koruzna latica
latifúndij
-a
m
(
ú
)
pri starih Rimljanih
zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji:
nastanek latifundijev
//
zelo veliko kmetijsko posestvo sploh:
izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih
latifúndija
-e
ž
(
ú
)
pri starih Rimljanih
zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji:
nastanek latifundij
//
zelo veliko kmetijsko posestvo sploh:
sicilske latifundije
latifúndijski
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na latifundij ali latifundijo:
velike zemljiške posesti latifundijskega tipa
/
latifundijsko gospodarstvo
latifundíst
-a
m
(
ȋ
)
pri starih Rimljanih
lastnik latifundija:
bogati latifundisti
latimêrija
-e
ž
(
é
)
zool.
resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae:
latínec
-nca
m
(
ȋ
)
ekspr.,
navadno s prilastkom
strokovnjak za latinski jezik:
naš profesor je bil dober latinec
/
šol. žarg.
najboljši latinec v razredu
latínica
-e
ž
(
ȋ
)
pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje:
uporabljati latinico
;
latinica in cirilica
latíničen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na latinico:
latinični črkopis
;
latinična črka
;
latinična pisava
latiníst
-a
m
(
ȋ
)
strokovnjak za latinski jezik in kulturo:
bil je latinist in helenist
latinízem
-zma
m
(
ī
)
jezikosl.
element latinščine v kakem drugem jeziku:
latinizmi v francoskih tekstih
latinizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
delati kaj latinsko, rimsko:
Rimljani so to provinco latinizirali
latinizíran
-a -o:
latinizirani priimki v srednjem veku
latíno
--
v prid. rabi
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav
Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike;
latinskoameriški
:
latino igralec
;
latino zvezdnik
2.
tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike:
latino temperament
3.
nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz
Latinske Amerike:
latino ritmi
;
latino glasba
;
latino pevka
latíno...
prvi del zloženk
(
ȋ
)
nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz
Latinske Amerike:
latinoritmi
in
latino ritmi, latinoglasba
in
latino glasba
latínoamêriški
-a -o
prid.
(
ȋ-ȇ
)
latinskoameriški
:
latinoameriška kultura, zgodovina
/
latinoameriški plesi
;
latinoameriški ritmi in melodije
;
latinoameriška glasba
latínos
-a
m
(
ȋ
)
pog.
1.
potomec evropskih, navadno španskih, portugalskih priseljencev v
Latinski Ameriki:
turistke se veselijo flirtanja s šarmantnimi latinosi
2.
kdor živi v Združenih državah Amerike, njegovi predniki pa izvirajo iz
Latinske Amerike:
latinosi so v Kaliforniji najhitreje naraščajoča jezikovna skupina
latínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na jezik starih Rimljanov:
latinski napisi na spomenikih
;
latinske besede
;
latinsko-slovenski slovar
/
latinska kultura
/
latinski jezik
/
latinska pisava
latinica
;
v srednjem veku so bile šole latinske
z latinskim učnim jezikom
2.
nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine:
njegov živahni latinski temperament
;
latinske poteze obraza
/
latinske dežele
/
ekspr.
organizacija prireditve je bila latinska
ne dobra, nekoliko površna
/
Latinska Amerika
države Srednje in Južne Amerike
●
Latinska četrt
četrt v Parizu, kjer so visoke šole
;
star.
tri leta je sedel v latinskih klopeh
je obiskoval gimnazijo
;
ekspr.
latinska šola
nekdaj
srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦
navt.
latinsko jadro
trikotno jadro, privezano na poševni križ
;
rel.
latinski križ
križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti
dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame
;
latinska cerkev
katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev
latínsko
prisl.
:
govoriti (po) latinsko
;
sam.:,
star.
naredil je nekaj latinskih
nekaj razredov gimnazije
latínskoamêriški
-a -o
prid.
(
ȋ-ȇ
)
nanašajoč se na Latinsko Ameriko:
latinskoameriške države
/
latinskoameriški plesi
plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne
folklore
;
latinskoameriška glasba
glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi
latínstvo
-a
s
(
ȋ
)
miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature:
posnemanje latinstva
;
zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
latínščina
-e
ž
(
ȋ
)
1.
latinski jezik:
vsa svoja dela je napisal v latinščini
;
znanje latinščine
/
cerkvena, klasična latinščina
/
prvo uro smo imeli latinščino
pouk tega jezika
2.
ekspr.,
navadno v zvezi
lovska latinščina
pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih
doživljajih:
stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
latíti se
-ím se
in
latíti -ím
nedov.
(
ī í
)
nav. 3. os.
delati late:
oves se lati
látje
-a
stil.
latjè -à
s
(
ā; ȅ ȁ
)
1.
več latov, lati:
proso ima polno, težko latje
;
ovseno latje
/
oves gre v latje
dela late
/
koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje
2.
nar.,
v zvezi
medvedovo latje
visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih
grozdih;
kresničevje
:
trgati medvedovo latje
látnat
-a -o
prid.
(
ȃ
)
bot.
ki ima lat:
latnato žito
látnica
-e
ž
(
ȃ
)
lata
:
trhla latnica se je zlomila pod težo snopov
/
razmajane latnice v plotu
látnik
-a
m
(
ȃ
)
ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke:
trta se vzpenja po latniku
;
latnik za marelice, vrtnice
/
sedeti pod latnikom
;
gost, senčnat latnik
latováti se
-újem se
in
latováti -újem
nedov.
(
á ȗ
)
nav. 3. os.
delati late:
proso se že latuje
látovje
1
-a
s
(
á
)
skupina ali sistem lat, letev:
jemati opeko z latovja na strehi
/
hruška se vzpenja po mrežastem latovju
látovje
2
tudi
latôvje -a
s
(
ā; ȏ
)
latje
:
težko latovje prosa
/
koruza že kaže latovje
látovka
-e
ž
(
ā
)
bot.
trava z ovalnimi klaski v latih, Poa:
enoletna latovka
;
travniška latovka
látovski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na latovščino:
latovske besede
/
latovski jezik
látovsko
prisl.
:
govoriti (po) latovsko
látovščina
-e
ž
(
á
)
1.
ekspr.
jezikovno mešana, nerazumljiva govorica:
latovščina kramarjev v pristanišču
/
slabš.
pisateljeva nabrekla latovščina
jezik, stil
//
posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov,
tatov:
latovščina pariškega podzemlja
//
govorica posameznih poklicev, skupin;
žargon
:
poslovna, vojaška latovščina
2.
govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov:
šolarji so se pogovarjali v latovščini
latrína
-e
ž
(
ȋ
)
preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču:
pregrade latrin
;
izkopati jamo za latrino
/
v kotu celice je bila kabina z latrino
lats
-a
[
lác
]
m
(
ȃ
)
od 1922 do 1940 in od 1992 do 2013
denarna enota Latvije:
devalvacija latsa
látva
1
-e
ž
(
ā
)
star.
lata
,
letev
:
raztrgana streha kaže latve
látva
2
-e
ž
(
á
)
knjiž.
latvica
:
počena latva
látvica
-e
ž
(
á
)
1.
lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko:
razbiti latvico
;
naliti mleko v latvice
/
latvica kislega mleka
;
dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica
2.
zool.
morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella:
nabirati latvice po obrežnih skalah
látvijski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na Latvijce ali Latvijo:
latvijski jezik
;
latvijska prestolnica
látvijščina
-e
ž
(
á
)
latvijski jezik:
besedilo v latvijščini
;
litovščina in latvijščina
láva
1
-e
ž
(
ā
)
1.
žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko
skorjo in se razlije po površju:
lava teče po pobočju
;
ognjenik bruha lavo
;
ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava
;
divja množica se vali kakor lava
/
strjena lava
/
žareča lava
2.
ekspr.,
z rodilnikom
velika količina česa premikajočega se:
nezadržna lava demonstrantov
;
lava sovražne vojske je dosegla mejo
láva
2
-e
ž
(
ā
)
1.
star.
kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor;
kredenca
:
zložiti krožnike v lavo
/
kuhinjska, stenska lava
/
v jedilnici stoji težka hrastova lava
2.
nekdaj
zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil:
strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
lavabó
-ja
m
(
ọ̑
)
umivalnik, umivalna školjka:
kupiti kopalno kad in lavabo
lavantínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
rel.,
v zvezi
lavantinska škofija
škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v
Mariboru:
škof lavantinske škofije
;
zgodovina lavantinske škofije
/
preselitev, prenos sedeža lavantinske škofije
lávast
-a -o
prid.
(
ā
)
ki vsebuje lavo:
lavasta tla
/
lavasta snov
podobna lavi
lávdanum
-a
m
(
ȃ
)
farm.
opij
:
doza lavdanuma
lávdon
-a
m
(
ȃ
)
1.
pog.,
ekspr.
oblasten, neukrotljiv človek:
kakšen lavdon je ta ženska
/
kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati
2.
nižje pog.,
v medmetni rabi,
navadno v zvezi
fiks lavdon
izraža močno podkrepitev trditve:
fiks lavdon, da je tako
/
fiks lavdon, daj mi že mir
lavéndel
-dla
m
(
ẹ́
)
pog.
zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi
cveti v socvetjih;
sivka
:
cvetoči lavendel
//
parfum ali kolonjska voda z eteričnim oljem iz te rastline:
kapljica lavendla
lávfar
-ja
m
(
á
)
nav. mn.,
etn.
vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem:
lavfarji tekajo po cesti
lávica
-e
ž
(
ā
)
manjšalnica od lava
2
:
vzeti steklenico iz lavice
lavína
-e
ž
(
ī
)
1.
snežni plaz:
odjuga je sprožila lavino
;
nevarnost lavin
;
čustva so ga zajela kakor neustavljiva lavina
2.
ekspr.,
z rodilnikom
velika količina česa premikajočega se:
lavina tankov se je razlila po pokrajini
/
sprožiti lavino laži in podtikanj
lavínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lavino:
lavinska območja
/
lavinski psi
psi, izučeni za reševanje izpod plazov
;
lavinska sonda
♦
šport.
lavinska vrv
vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za
seboj, kadar so na ogroženem območju
lavíranje
1
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od lavirati
1
:
dolgotrajno laviranje
/
za stranko je bilo značilno taktično laviranje
/
politika laviranja med nasprotji
lavíranje
2
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od lavirati
2
:
slikar je poudaril prizor z močnim laviranjem
lavírati
1
-am
nedov.
(
ȋ
)
1.
navt.
premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju
proti vetru;
križariti
:
jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču
2.
knjiž.
ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja:
politik je laviral in sklepal kompromise
;
znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto
/
lavirati med političnimi strankami
omahovati
lavírati
2
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
um.
osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni:
risati in lavirati
lavíran
-a -o:
lavirana perorisba
;
lavirana risba s tušem
lavór
1
-ja
m
(
ọ̑
)
pog.
umivalnik, umivalna skleda:
naliti vodo v lavor
;
umivati si noge v lavorju
;
emajliran lavor
lavor
2
grm
ipd.
gl.
lovor
ipd.
lávra
-e
ž
(
ȃ
)
v Pravoslavni cerkvi
velik, pomemben samostan:
znamenita lavra s katakombami blizu Kijeva
lavreát
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje,
nagrajenec:
letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri
/
biti Nobelov lavreat za mir
lawrencij
in
lavréncij -a
[
lau̯réncij
]
m
(
ẹ́
)
kem.
umetno pridobljen radioaktivni element, Lw:
làz
láza
m
(
ȁ á
)
s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z
njivo:
širiti laz
;
orati, pasti v lazu
;
laz v bregu
/
novi priseljenci so začeli krčiti laze
lazánja
tudi
lasagna -e
[
lazánja
]
ž
(
ȃ
)
gastr.
pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi:
postreči z lazanjo
/
mesna, zelenjavna lazanja
lázar
1
-ja
m
(
ȃ
)
zool.
večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion:
gozdni lazar
lázar
2
-ja
m
(
ȃ
)
kdor živi v lazu:
domačija samotnega lazarja
lazarét
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča;
poljska bolnišnica
2
:
prenesti ranjence v lazaret
;
šolo so spremenili v lazaret
2.
nekdaj
bolnišnica, zlasti za nalezljive bolezni:
lazaret za gobave
lazaréten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na lazaret:
lazaretna uprava
/
ranjenci v lazaretni sobi
lazaríst
-a
m
(
ȋ
)
član reda, ki se ukvarja zlasti z misijonskim delom:
bogoslovec, duhovnik lazarist
;
samostan lazaristov
/
misijonska družba, red lazaristov
lazarón
-a
m
(
ọ̑
)
nav. slabš.,
v južnoitalijanskem okolju
postopač
,
delomrznež
,
berač
1
:
neapeljski lazaroni
lázenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od laziti:
hoja in lazenje
/
lazenje po hribih
lázica
-e
ž
(
ȃ
)
šalj.
uš
:
tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
lazíti
in
láziti -im,
tudi
láziti -im
nedov.
(
ī á ȃ; á ȃ
)
1.
premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom:
gledal je kače, kako lazijo
;
deževniki lazijo po prekopani zemlji
;
laziti sem in tja
//
premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage:
muha lazi
;
mravlje lazijo po mravljišču
//
navadno s prislovnim določilom
premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami:
otrok še ne hodi, pač pa že lazi
;
ne upam si laziti po teh skalah
;
otrok lazi pod mizami
2.
ekspr.,
navadno s prislovnim določilom
počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja):
bled in brez moči lazi okoli hiše
;
bolnik lazi kot senca
/
vsak dan težko obložen lazi iz doline
/
tat tiho lazi
;
lazil je okoli stavbe in oprezoval
3.
ekspr.
hoditi
:
laziti ob palici
;
ne lazi po blatu
;
laziš kot polž
zelo počasi
/
cele dneve lazi brez cilja okoli
/
laziti po vseh štirih
/
laziti k dekletu
;
po gozdu lazi za zajci
;
ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih
/
za tisto vdovo lazi
/
njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš
4.
večkrat lesti:
gosenica je lazila od enega roba lista do drugega
/
otrok kar naprej lazi pod klop
/
bolnik rad lazi k oknu
●
knjiž.
tam lazijo kače
živijo, so
;
pog.,
ekspr.
laziti okrog žensk, za ženskami
prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost
;
ekspr.
gospodar lazi za hlapci
jih skrivaj nadzoruje
;
slabš.
slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov
je njegov privrženec
;
ekspr.
ne lazite po prstih za mojim hrbtom
ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni
;
ekspr.
kod pa tako dolgo lazi
kje je, kje se mudi, zadržuje
lazèč
-éča -e:
lazeča golazen
laznína
-e
ž
(
ī
)
knjiž.
manjše živali, ki lezejo:
črvi in druga laznina
lázno
-a
s
(
á
)
star.
prosti čas:
med delom in laznom
lazúr
-a
in
-ja
m
(
ȗ
)
knjiž.
nebesna, svetlo modra barva:
lazur neba
//
nebo take barve:
bel oblak na lazuru
lazúra
-e
ž
(
ȗ
)
um.
prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino:
z lazurami poživiti oblačila na sliki
lazúrec
-rca
m
(
ȗ
)
knjiž.
lazurit, lapis lazuli:
nakit iz lazurca
lazúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
1.
knjiž.
nebesno, svetlo moder:
lazurno nebo
2.
nanašajoč se na lazuro:
lazurne barve
lazurít
-a
m
(
ȋ
)
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:
zapestnica iz lazurita
♦
min.
rudnina natrijev aluminijev silikat
láž
-í
ž
(
ȃ
)
1.
zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto:
to je laž
;
to je očitna, velika,
ekspr.
debela, gola, grda laž
/
ne nasedajte lažem
;
govoriti o kom laži
/
pomagala si je s konvencionalno lažjo, da očeta ni doma
/
ali je bila v njenih obljubah laž
//
nav. mn.
izmišljotina
,
čenča
:
kdo ti je pravil te laži
;
posedal je po krčmah in razkladal svoje laži
2.
ekspr.
kar ne ustreza resnici:
sovražiti laž
;
boj resnice z lažjo
3.
ekspr.
potvorjenost
,
nepristnost
,
narejenost
:
laž na obrazu igralk
/
povsod se šopiri laž
;
v njem ni laži in hinavščine
/
njihova družinska sreča je laž
je le navidezna
4.
glagolnik od lagati, zlagati se:
izogibati se laži
;
povej, kako je bilo, a brez laži
/
laž iz usmiljenja
;
laž v sili
/
mislim iskreno, pa mi podtikajo laž
;
neprestana laž o lepem življenju
●
ekspr.
laž je pri njih zelo v časteh
radi lažejo
;
pog.
postaviti koga na laž
dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal
;
pog.
postaviti trditev na laž
dokazati, da ne vsebuje resnice
;
pog.
dobiti, ujeti koga na laži, v laži
ugotoviti, da se je kdo zlagal
;
ekspr.
ta časopis pita bralce z lažmi
iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne
stvari
;
preg.
laž ima kratke noge
laž se kmalu odkrije
♦
psih.
detektor laži
aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu
zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
lážen
-žna -o
prid.
(
á
)
1.
ki vsebuje laž, neresnico:
lažna trditev
;
širiti lažne vesti
2.
ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam:
njegov humanizem je lažen
;
to je lažna dobrota
;
njegova lažna morala
;
lažno prijateljstvo
//
ki v resnici ni tak, kot se kaže:
lažni demokrat
;
lažni prijatelji
;
lažni zdravnik
//
ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi:
lažni vojaški objekti
/
predložiti lažne dokumente
/
lažna žalost
/
predstaviti se z lažnim imenom
/
star.
lažni denar
ponarejen
♦
arhit.
lažno okno
okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi
svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno
;
jezikosl.
lažni prijatelj
beseda ali besedna zveza, ki ima v drugem jeziku enako ali podobno
izrazno podobo, a drugačen pomen
lážno
prisl.
:
lažno prikazati razmere
;
lažno napredne ideje
láži...
predpona v sestavljenkah
(
ȃ
)
nanašajoč se na lažen:
lažidemokracija
;
lažiznanstven
lážibóg
-á
m
,
mn.
lážibogôvi;
im., tož. dv.
lážibogôva
in
lážibogá
(
ȃ-ọ̑
)
ekspr.,
za kristjane
poganski bog:
kip lažiboga
lážidemokracíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
ekspr.
kar je le po videzu, na zunaj demokracija:
svet lažidemokracije
/
publ.
položaj lažidemokracij
lážidemokrát
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
ekspr.
kdor v resnici ni demokrat, čeprav se kot tak kaže:
spor med fašisti in lažidemokrati
lážimarksístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ekspr.
ki je le po videzu, na zunaj marksističen:
lažimarksistična sociologija
lážimodriján
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
ekspr.
kdor v resnici ni modrijan, čeprav se kot tak kaže:
ne verjemi tem lažimodrijanom
lažírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
šport. žarg.,
navadno v zvezi s
tekma
s podkupovanjem, dogovarjanjem zagotoviti določen izid:
bil je kaznovan, ker je lažiral tekmo
láživéda
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
ekspr.
kar je le po videzu, na zunaj veda:
veda in laživeda
lážiznánost
-i
ž
(
ȃ-á
)
ekspr.
kar je le po videzu, na zunaj znanost:
obsoditi lažiznanost
lážiznánstven
-a -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
ekspr.
ki je le po videzu, na zunaj znanstven:
lažiznanstvena metoda
lážji
-a -e
prid.
(
ȃ
)
1.
primernik od lahek:
ta kovček je precej lažji
;
olje je lažje kakor voda, od vode
/
današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša
/
zdaj je njegovo življenje lažje
2.
v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji:
pri nesreči je dobil lažje poškodbe
;
lažje obolenje
/
lažji ranjenci
lážje
in
láže
stil.
láglje
prisl.
:
jaz ti lažje pomagam kot on
;
pri padcu se je lažje poškodoval
;
tam bo lažje vzgajal ljudi
;
če bomo složni, bomo lažje zmagali
;
to vprašanje je nekoliko lažje razumljivo
●
zdaj je lažje za denar
lažje ga je zaslužiti; denarja je več
;
zdaj mu je lažje pri srcu
duševno se bolje počuti
;
sam.:
kaj lažjega še lahko dela
;
ekspr.
nič lažjega kot to
to je zelo lahko narediti, opraviti
♦
ped.
načelo od lažjega k težjemu;
prim.
lahek
lažník
-a
m
(
í
)
star.
lažnivec
:
kdor to trdi, je lažnik
lažnív
-a -o
prid.
(
ī í
)
1.
ki (rad) laže:
lažniv otrok
;
vem, da je lažniva
/
ekspr.
lažniv jezik
/
ekspr.
kakšen lažnivi kljukec si
//
ki vsebuje laž, neresnico:
lažnive besede
;
lažnive izpovedi prič
;
širiti lažnive vesti
2.
ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam;
lažen
:
njegov patriotizem je lažniv
;
lažniva morala, prijaznost
//
star.
ki v resnici ni tak, kot se kaže:
lažnivi prijatelji
lažnívo
prisl.
:
lažnivo govoriti
;
lažnivo idilični časi
lažnívček
-čka
m
(
ȋ
)
ekspr.
manjšalnica od lažnivec:
tole pa ni res, ti lažnivček
lažnívec
-vca
m
(
ȋ
)
kdor (rad) laže:
ne verjemi mu, lažnivec je
/
kot psovka
molči, lažnivec
lažnívka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki (rada) laže:
ne verjamem ji, ker je lažnivka
lažnívost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost lažnivega človeka:
končno je spoznal lažnivost teh ljudi
/
boj proti lažnivosti
/
ekspr.
lažnivost sreče
lažnost
lážnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost lažnega:
lažnost ovadbe
/
lažnost njegove morale
/
pisatelj dosledno biča vsakršno lažnost
LCD
-ja
in
--
[
elcẹdé -êja
]
m
(
ẹ̑ ȇ
)
krat.
tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo tekočih kristalov:
podatki so se izpisovali na velikem LCD-ju
;
računalnik z LCD-jem
;
LCD, bralnik in zvočniki
/
barvni LCD
;
prvi del zloženk:
LCD-zaslon
;
LCD-prikazovalnik
;
LCD-televizor
;
LCD-zaslon
lè
1
in
le
vez.
(
ȅ
)
v protivnem priredju
za omejevanje:
govori lepo, le malo pretiho
/
elipt.
vlaki prihajajo, le da z zamudo
/
naj gre, le bojim se, da bo prepozno
vendar
lè
2
člen.
(
ȅ
)
1.
izraža omejenost na navedeno:
to je le osnutek zakona
;
vzemi, pa le en kos
;
ekspr.
eno uro le daj mir
;
ni ga udaril, le nahrulil ga je
/
vsem se je priljubil, ne le domačim
;
mika ga ne le denar, ampak tudi čast
;
nima le hiše, ampak tudi vrt
/
elipt.:
le škoda, da ni zakurjeno
;
sreča le, da ni pil
//
izraža popolno omejenost na navedeno dejanje;
samo
:
jaz se le čudim, da ji ni ušel
;
brez moči si in lahko le gledaš, kako vse razpada
/
hoče le jesti in jesti
2.
navadno v zvezi s
pa
krepi nasprotje s prej povedanim:
vsega imajo, pa le niso srečni
;
ne bom igral, gledal bom pa le
//
izraža nepričakovanost trditve:
nazadnje je le priznal, da se je zmotil
;
sem pa le radoveden, kdo bo zdržal
;
če premislimo, si le visoko prišel
/
otrok je le otrok, mora se igrati
;
če pa le vztrajate, ga bom poklical
//
v zvezi
le da
za omejevanje prej povedanega:
tudi v naši tovarni imamo iznajditelje, le da premalo
3.
navadno v zvezi s
če
poudarja pogojenost:
plačal bi, če bi le mogel
;
če le sliši korak, že zalaja
/
tam nekaj pomeniš le, če imaš denar
♦
napravi kar tako, da je le
samo zaradi videza
4.
za oziralnimi zaimki ali prislovi
poudarja poljubnost, posplošenost:
kdor le more, gre v mesto
;
ostani tam, kolikor se le da dolgo
/
to je služba, kakor si je le moreš želeti
5.
z vprašalnim zaimkom ali prislovom
poudarja ugibanje:
le kaj si bo mislil o nas? le kje boš dobil zdaj zdravnika? le zakaj
je ni v službo? kaj le pomeni ta molk?
6.
izraža spodbudo, poziv:
le čakaj, te že ujamem
;
le nič ne jokaj
/
le začnimo
/
naj se le norčuje, saj se ne bo dolgo
/
elipt.:
le počasi
;
le brez skrbi
;
ostani, le, če se ti ljubi
7.
elipt.,
v zvezi z
da, če
izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost:
da ste le zdravi
;
da se le more tako sprenevedati
;
če le ni kaj hujšega
//
izraža ukaz, željo:
da te le ni sram
;
če bi se le dalo kam skriti
8.
navadno v zvezi
kot le
izraža visoko stopnjo:
zvit je kot le kaj
;
prijazen je bil kot le kdaj
;
podjetje je trdno kot le malokatero
le
3
členica,
piše se z vezajem
1.
publ.
za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik
prejšnjega stavka:
nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti
niso poznali stalne naselitve
/
iz štirih članov uprave so število le-teh zmanjšali zgolj na dva
2.
star.
za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh:
imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna
;
pojdi le-sem
sem(le)
;
šel je k morju, od le-tam pa v hribe
tam
;
le-tu ne bomo varni
tu(le)
le
4
členica,
za kazalnimi zaimki ali prislovi, piše se skupaj,
prim.
edinole
,
onile
,
semle
,
takole
,
tale
,
zdajle
ipd.
leacril
in
leakríl -a
[
leakríl
]
m
(
ȋ
)
tekst.
poliakrilnitrilno vlakno italijanske proizvodnje:
navitek leacrila
//
tkanina iz teh vlaken:
zavese iz leacrila
leader
ipd.
gl.
lider
ipd.
leasing
ipd.
gl.
lizing
ipd.
lebdênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od lebdeti:
lebdenje kapljic tekočine v plinu
/
lebdenje v vesolju
lebdéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi:
plankton lebdi v morju
;
prah lebdi v zraku
;
nad poljem lebdi lahna meglica
/
astronavt lebdi v vesoljski kabini
;
postovka lebdi nad njivami
;
pren.,
knjiž.
jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino
;
nasmeh mu lebdi okoli ust
2.
knjiž.
biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga:
materin obraz je lebdel v njegovi duši
/
pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode
lebdèč
-éča -e:
v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci
leblájtar
-ja
[
tudi
ləblajtar
]
m
(
á
)
nav. slabš.,
nekdaj
nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže:
leblajtarji so prežali na tihotapce
//
mitničar
:
preden je zapeljal v mesto, je moral plačati leblajtarju
léca
-e
ž
(
ẹ́
)
star.
prižnica
:
iti na leco
;
pridigar na leci
●
star.
v nedeljo so ju vrgli z lece
bila sta oklicana, na oklicih
lécati se
-am se
nedov.
(
ẹ̄
)
nar. vzhodno
pretegovati se, stegovati se:
na vse mogoče načine se leca in zvija
/
kopalci se lecajo po pesku
lecitín
-a
m
(
ȋ
)
biol.,
kem.
lipid, ki vsebuje fosfor in holin:
lecitin deluje kot poživilo
;
lecitin v možganih, v rumenjaku
léct
-a
m
(
ẹ̄
)
pobarvano pecivo v obliki figur z okraski:
kupiti otroku lecta
;
stojnice z lectom
/
konjiček, srce iz lecta
léctar
-ja
m
(
ẹ̄
)
izdelovalec ali prodajalec lecta:
lectarji so že postavili stojnice
léctarica
-e
ž
(
ẹ̄
)
izdelovalka ali prodajalka lecta:
fant ji je pri lectarici kupil veliko srce z napisom
léctarski
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na lectarje:
lectarski izdelki
/
lectarska obrt
/
lectarske stojnice
/
ekspr.
njihov okus je lectarski
léctarstvo
-a
s
(
ẹ̄
)
lectarska obrt:
opisati razvoj lectarstva
/
razstava lectarstva
lectarskih izdelkov, priprav
léctov
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na lect:
lectov piškot
/
lectovo srce
léča
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev:
brusiti, razbiti lečo
;
debela leča
;
močna leča daljnogleda
;
steklo za leče
/
očalne leče
;
pomanjševalne, povečevalne leče
;
sistem leč
lečje
/
pog.
posodi mi lečo
povečevalno steklo, lupo
;
pren.,
knjiž.
presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
//
anat.
prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira
svetlobo na mrežnici:
poškodovati si lečo
;
napake leče
/
očesna leča
2.
kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni
sadovi:
izbirati, kuhati lečo
;
krožnik leče
●
bibl.
prodati kaj za skledo leče
zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
♦
bot.
vodna leča
vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna
;
fiz.
elektronska leča
priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov
;
konkavne
ali
razpršilne leče
ki so ob robu debelejše kot na sredini
;
konveksne
ali
zbiralne leče
ki so ob robu tanjše kot na sredini
;
gorišče leče
;
fot.
časovna leča
del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki
jih projekcija pokaže v počasnem tempu
;
dostavna leča
s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva
;
nastavljalna
ali
naravnalna leča
pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina
slike na medlici
;
petr.
leča
plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče
léčast
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
podoben leči:
lečasto jedro
/
tvorba lečaste oblike
♦
teh.
lečasta glava vijaka
léčen
1
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na lečo:
lečna izboklina
/
lečna odprtina
/
lečna tvarina
/
lečna juha
léčen
2
-čna -o
prid.
(
ẹ̄
)
star.
zdravilen
:
lečna zelišča
lečén
3
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
v zvezi
koren lečen
, po ljudskem verovanju
zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč:
iskati koren lečen
;
pren.,
knjiž.
družba je menila, da je našla koren lečen za to zlo
léči
1
léžem
dov.
, lézi lézite; légel lêgla;
nam.
léč
in
lèč
(
ẹ́ ẹ̑
)
1.
namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj:
legel je in zaspal
;
razgrnil je plašč po tleh in legel
;
leči na posteljo, v travo
;
leči v senco
;
utrujen leči
;
leči na hrbet, vznak
/
pes je ubogljivo legel
/
kot ukaz psu
lezi
//
namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka:
pozno je že, legel bom
;
zjutraj je bila bolj trudna kot zvečer, ko je legla
/
legel je po polnoči
šel spat
;
nar.
dajati otroke leč
spat
/
star.
leči spat
iti spat
//
namestiti se, spraviti se v (pretežno) tak položaj zaradi bolezni:
legel je pred tremi tedni
/
ekspr.
legel je in umrl
zbolel, obolel
2.
knjiž.
imeti spolni odnos:
ni legel k njej iz ljubezni
;
leči s fantom
3.
s prislovnim določilom
namestiti se, razprostreti se na površini:
prah je legel na pohištvo
/
dolge trepalnice so ji legle čez oči
/
gosti delci v tekočini ležejo na dno
se usedejo
4.
knjiž.,
s prislovnim določilom
pojaviti se, nastopiti na površini:
oblaki so legli čez nebo
;
sence so legle na ulico
/
megla je legla na polje
//
z oslabljenim pomenom
izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik:
zgodaj je legel mrak
;
ko je legla noč, so se utaborili
ko se je znočilo
/
mir je legel na pokrajino
;
pren.
bridek molk je legel med njiju
;
na dušo ji je legla žalost
5.
knjiž.,
s prislovnim določilom
postati opazen, viden:
grenkoba, trpkost mu je legla na obraz
;
nasmeh mu je legel na ustnice
/
prijazen izraz je legel na njegovo lice
6.
preh.,
v zvezi z
na
povzročiti slabo duševno ali telesno počutje:
leta so legla nanj s svojo težo
;
vsi ti dogodki so moreče legli nanje
;
brezoseb.
težko je leglo nanj
●
star.
v nekaj dneh bo legla
rodila
;
knjiž.
sen jim je legel na oči
zaspali so
;
knjiž.
sonce je že leglo na strehe
je začelo sijati na strehe
;
vznes.
zdaj je legel k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo še
zadnji prijatelj
umrl
léči
2
léžem
nedov.
, lézi lézite; légel lêgla;
nam.
léč
in
lèč
(
ẹ́ ẹ̑
)
v zvezi z
jajčece, jajce
izločati zaradi razmnoževanja:
samica leže jajčeca
;
leči jajčeca v travo
/
nekatere živali ležejo jajčeca, druge rodijo žive mladiče
/
kokoši ležejo jajca
nesejo
●
nar.
koklja leže enaindvajset dni
vali
léči se
začenjati živeti ob prihajanju iz jajčeca, jajca:
piščanci se že ležejo
/
v močvirju se ležejo komarji
lečílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
star.
zdravilen
:
lečilna pijača
/
lečilna moč rastline
léčin
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na leča 2;
lečen
1
:
lečin pire
;
lečina juha, enolončnica
;
lečina solata
léčiti
-im
nedov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
star.
zdraviti
:
lečiti bolnika
;
dolgo se je lečil v bolnišnici
/
lečiti jetiko, rano
/
lečiti rane, ki jih je povzročila vojna
lečèč
-éča -e:
med.
pacient je predložil napotnico lečečega zdravnika
léčje
-a
s
(
ẹ̑
)
fiz.
skupina ali sistem leč:
lečje v fotografskem aparatu, mikroskopu
léčnik
-a
m
(
ẹ̑
)
zastar.
zdravnik
:
poklicati lečnika k bolniku
lečúha
-e
ž
(
ū
)
nar.
zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v
kobulih;
ženikelj
LÉD
tudi
léd --
ž
(
ẹ̑
)
elektr.,
krat.
dioda, ki ob prevajanju električnega toka sveti;
svetleča dioda
:
pri vožnji na plin svetijo zelene LED
;
prvi del zloženk:
LED-bliskavica
;
LED-osvetlitev
;
LED-svetilo
/
LED-dioda
léd
-ú
tudi
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
voda v trdnem stanju:
led se dela, taja
;
dati v kozarec košček ledu
;
njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu
;
noge imam kot led
zelo hladne
;
ta človek je hladen kot led
;
roka je mrzla kot led
/
ledeniški led
;
umetni led
;
večni led
ki stalno pokriva površje zemlje
/
ekspr.,
z oslabljenim pomenom
led nezaupanja se je začel počasi tajati
;
pren.,
ekspr.
po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led
//
ledena ploskev, plast:
led je še pretanek, da bi nas držal
;
led se lomi, poka
;
led na jezeru se je udrl
;
prebil je led, da bi lovil ribe
;
na ledu mu je spodrsnilo
;
drsati se po ledu
;
pokrit z ledom
;
debel, gladek, tanek led
/
hokej na ledu
;
plesna revija na ledu
/
mn.,
knjiž.
previsni ledovi
2.
knjiž.,
ekspr.
brezčutnost, velika hladnost:
v njegovih prsih je led
;
led srca
●
ekspr.
led je bil prebit
začetne težave, ovire so bile odpravljene
;
pog.
deni steklenico piva na led
v posodo, prostor z ledom, da se ohladi
;
knjiž.,
ekspr.
črni oblaki nosijo pogubni led
točo
;
ekspr.
iti (komu) na led
dati se prevarati, ukaniti
;
ekspr.
speljati koga na led
prevarati, ukaniti ga
;
knjiž.,
ekspr.
ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu
v pokrajini, pokriti s snegom in ledom
;
(imeti) na jeziku med, v srcu led
delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen
;
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi
okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v
zgodnjepomladno ali obratno
;
preg.
osel gre samo enkrat na led
celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
♦
gastr.
led
zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura
;
šport.
jadranje na ledu
šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu
;
teh.
suhi led
ogljikov dioksid v trdnem stanju
ledár
-ja
m
(
á
)
nekdaj
kdor prodaja ali razvaža led:
ledárna
-e
ž
(
ȃ
)
obrat, prostor za izdelavo ledu:
ledarna v klavnici
/
montirati kompresorje v ledarni pri umetnem drsališču
léden
1
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na led:
ledna debelina
/
ledna voda curlja v kotanjo
♦
alp.
ledni klin
klin za zabijanje v led pri plezanju
;
ledno kladivo
;
šport.
ledni stadion
stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu
;
zool.
severni
ali
ledni kit
léden
2
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
zastar.
ledven
:
ledno območje telesa
ledén
3
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
ki je iz ledu:
sneg je bil pokrit z ledenimi kristali
;
ledena ploskev stadiona
;
ledene plošče na reki
;
na vodi se dela ledena skorja
/
ledena gora
velika gmota ledu, plavajoča po morju
;
ledene rože
cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah
;
od streh visijo ledene sveče
podolgovate tvorbe iz ledu
/
knjiž.,
ekspr.
ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
//
pokrit z ledom:
spodrsniti na ledeni cesti
;
smučišče je ledeno
2.
nav. ekspr.
ki ima zelo nizko temperaturo:
leden curek vode
;
voda je ledena
/
njene roke so ledene
/
Severno ledeno morje
//
ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza:
ledena burja
;
pozimi je njegova soba ledena
/
leden pot mu je stopil na čelo
3.
ekspr.
ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje:
odgovoriti z ledenim glasom
;
iti z ledenim obrazom mimo
;
ošvrkniti z ledenim pogledom
;
doživeti leden sprejem
;
ledene besede
/
odnosi med njima so ledeni
4.
ekspr.
ki se sploh ne da vplivati čustvom:
to je leden človek
;
prosili so jo, pa je ostala ledena
/
ukrepati z ledenim mirom
;
njeno ledeno srce
//
ki sploh ne izraža čustev:
nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu
;
pogledati z ledenimi očmi
5.
ekspr.
ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki:
leden mraz je nastopil
/
leden obup, strah
;
to ga navdaja z ledeno grozo
●
ledeni možje
ali
ledeni svetniki
čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na
koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦
agr.
ledeni drobir
umetno pridobljen led v obliki lusk
;
gastr.
ledena bomba
slaščica v obliki bombe iz sladoleda
;
ledena kava
kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane
;
geogr.
ledena jama
kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta
;
geol.
ledena doba
starejša doba kvartarja
;
šport.
ledeni stadion
ledni stadion
ledéno
prisl.
:
od gor je ledeno pihalo
;
kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno
;
ledeno zavrniti koga
;
ledeno hladni odnosi
;
ledeno modra barva
svetlo modra z belkastim odtenkom
;
voda je ledeno mrzla
;
ledeno mirno pojasniti
/
v povedni rabi:
na pločniku je bilo ledeno
;
danes je zunaj ledeno
ledénec
-nca
m
(
ẹ̄
)
knjiž.
sladkor v velikih prosojnih kristalih;
kandis
:
hrustati ledenec
;
košček ledenca
ledenéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
knjiž.
spreminjati se v led;
zmrzovati
:
voda ledeni
//
prekrivati se z ledom:
cesta, drevje ledeni
2.
ekspr.
postajati zelo hladen, mrzel:
koža na rokah mu je ledenela
3.
ekspr.
čutiti velik strah, grozo:
jetniki so ledeneli ob paznikovem divjanju
/
ljudem je ledenela kri po žilah
;
srce ji ledeni, ko to posluša
ledeníca
-e
ž
(
í
)
1.
shramba, stavba za led:
voziti led v ledenico
;
streslo ga je, kot bi bil v ledenici
//
nekdaj
manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega
blaga, zlasti živil:
pod stopnicami je stala stara ledenica
/
nar.
dati meso v ledenico
v hladilnik
2.
geogr.
kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta:
planota s prepadi in ledenicami
3.
ekspr.
ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru:
piti ledenico
●
ekspr.
moja soba je prava ledenica
v njej je zelo mrzlo
ledeník
-a
m
(
í
)
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol:
ledenik se topi
;
alpinisti prečkajo ledenik
;
snežišča in ledeniki
/
dolinski, gorski ledeniki
♦
geogr.
čelo ledenika
spodnji konec
ledeníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ledenik:
ledeniške razpoke
;
ledeniško delovanje
/
obširen ledeniški svet
♦
alp.
ledeniške dereze
dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu
;
geogr.
ledeniški jezik
spodnji del ledenika
;
ledeniški potok
potok, ki teče izpod ledenika
;
ledeniška dolina
dolina, ki jo je izoblikoval ledenik
;
ledeniško jezero
jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik
ledeníti
-ím
nedov.
(
ī í
)
1.
knjiž.
spreminjati v led:
ledeniti tekočino
;
pren.,
ekspr.
nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva
2.
ekspr.
delati kaj zelo hladno, mrzlo:
oster veter mu ledeni roke
3.
ekspr.,
v zvezi s
kri, srce
povzročati velik strah, grozo:
kriki mu ledenijo kri
;
strašni prizori so ji ledenili srce
ledeníti se
ledeneti
:
kri se mu je ledenila po žilah
ledenèč
-éča -e:
kri ledeneče vpitje
ledenják
-a
m
(
á
)
knjiž.
ledenik
:
sonce se slepeče odbija od ledenjakov
●
nar.
ledenjaki
ledeni možje
ledénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
vrtn.,
navadno v zvezi
ljubljanska ledenka
glavnata spomladanska solata s krhkimi listi:
gojiti ljubljansko ledenko
♦
bot.
želatinasta ledenka
užitna belkasta zdrizasta goba, ki raste na štorih iglavcev,
Pseudohydnum gelatinosum
ledenodôben
-bna -o
prid.
(
ó ō
)
nanašajoč se na ledeno dobo:
ledenodobne usedline
;
ledenodobne živali
♦
antr.
ledenodobni človek
človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah
ledénost
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.,
ekspr.
brezčutnost, velika hladnost:
ledenost v njegovih besedah
lédica
-e
ž
(
ẹ̑
)
elektr. žarg.
svetleča dioda [LED]
:
ko je disk mlel podatke, je ledica stalno utripala
;
ledice na armaturni plošči
;
svetilka z modrimi ledicami
lédik
tudi
lédig --
prid.
(
ẹ́
)
nižje pog.
neporočen
,
samski
:
on je še ledik
ledína
-e
ž
(
í
)
1.
neobdelana zemlja:
kopati, orati ledino
;
krčenje ledine
/
neobdelana ledina
;
pren.,
ekspr.
v tej stroki je povsod še trda ledina
;
orati ledino kritike, v kritiki
//
opuščena, s travo zarasla njiva:
kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina
;
visoka trava na ledinah
/
pustil je zemljo v ledino
ni je več obdeloval
2.
star.
s travo porasel svet:
ledine so že zelene
ledínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ledino:
ljudje so se izselili in svet je kmalu postal ledinski in gozdnat
♦
jezikosl.
ledinsko ime
ime njive, travnika, gozda
ledírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
poškodovati
,
raniti
:
oster pesek je pri padcu lediral kožo
ledíran
-a -o:
ledirana znamka
;
ledirano tkivo
ledíšče
-a
s
(
í
)
1.
knjiž.
kraj, prostor, pokrit z ledom:
plezati čez skale in ledišča
;
strmo ledišče
/
antarktična ledišča
/
na ledišču je vse pripravljeno za tekmovanje
na drsališču
2.
fiz.
temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku tali led:
ohladiti do ledišča
;
ledišče [0 °C] in vrelišče
lédje
-a
s
(
ẹ́
)
nav. mn.
del hrbta tik pod pasom ob ledvicah:
policist z gumijevko ob ledjih
;
bolečine v ledjih
/
kamen je psu priletel v ledja
/
pogledala ga je, on pa ji je molče obrnil ledja
obrnil se je tako, da je videla njegovo hrbtno stran
/
pokriti si ledja
●
star.
zvil je predpasnik in si ga pripel okrog ledij
okrog pasu
lédnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
anat.
ploščata parna kost medenice za oporo črevesja;
črevnica
:
lednica in sednica
ledník
-a
m
(
í
)
star.
ledenik
:
iti čez lednik
ledolomílec
-lca
[
tudi
ledolomiu̯ca
]
m
(
ȋ
)
ladja za odpiranje plovnih poti po (deloma) zamrznjeni vodi:
ledolomilci v Severnem ledenem morju
ledomát
-a
m
(
ȃ
)
električna naprava za izdelavo ledenih kock:
hladilnik z ledomatom
ledôvje
-a
s
(
ȏ
)
velika količina ledu, led:
na senčni strani gorske stene se grmadi ledovje
;
ledovje na reki poka
;
ledovje ob tečaju
lédven
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na ledje:
pri padcu si je poškodoval desni ledveni del
;
ledvene mišice
/
ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni
/
moški tega plemena nosijo ledvena oblačila
/
odreti križni in ledveni del zaklane živali
/
zastar.
ledvena pečenka
ledvična pečenka
♦
anat.
ledvena vretenca
vretenca med prsnimi in križnimi vretenci
;
med.
ledveni usek
nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago
ledvíca
-e
ž
(
í
)
nav. mn.
parni organ v trebušni votlini, ki odstranjuje iz krvi sečne snovi in
jih izloča v obliki seča:
izrezati ledvico
;
funkcija, vnetje ledvic
;
biti bolan na ledvicah
/
kupiti telečje ledvice
/
svinjske ledvice v omaki
♦
med.
presaditi ledvico
;
umetna ledvica
naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa
ledvíčast
-a -o
prid.
(
í
)
podoben ledvici:
ledvičasti gomolji
/
ledvičasta oblika
♦
bot.
ledvičasti list
;
zool.
ledvičasti škržek
potočna školjka, ki daje bisere, Unio reniformis
ledvíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ledvico:
ledvično tkivo
/
ledvično vnetje
;
med. žarg.
ledvična dieta
dieta za bolne na ledvicah
♦
anat.
ledvični meh
votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč
;
ledvične čašice
lijakaste votlinice v ledvični sredici
;
ledvična sredica
notranji del ledvice
;
gastr.
ledvična pečenka
meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega
mesa
;
med.
ledvični kamen
trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču
ledvíčka
-e
ž
(
í
)
nav. ekspr.
manjšalnica od ledvica:
kupiti svinjsko ledvičko
/
ledvičke v omaki
♦
med.
ledvici podobna posoda, ki se uporablja pri negi bolnikov
léga
1
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno
ravnino:
veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego
;
hraniti steklenice v ležeči legi
;
pokončna, vodoravna lega
;
lega dlačic na tkanini
/
mišice držijo lobanjo v potrebni legi
/
železniški signal je v legi Stoj
//
način, kako je kaj vodoravno nameščeno:
spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno
;
namestil se je v primerno lego
;
knjiž.
levostranska lega v spanju
/
pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
2.
navadno s prilastkom
kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega:
centralna lega trga
;
odročna lega vasi
;
otoška lega države
;
dominantna lega stavbe
;
medsebojna lega
/
določiti lego točke v ravnini
;
ugotoviti lego ladje, letala
/
lega organa v organizmu
/
učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu
geografsko širino in dolžino
3.
s prilastkom,
z oslabljenim pomenom
kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik:
po sončnih legah je sneg že skopnel
;
v zavetni legi je toplo
v zavetju
;
publ.:
v višjih legah je zapadel sneg
;
v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo
v deželah, krajih na severu
/
imeti lego
soba ima severno lego
je obrnjena, usmerjena proti severu
;
kraj ima slikovito lego
;
njiva ima sončno lego
je obrnjena, usmerjena proti soncu
/
nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto
za vinogradništvo primerna zemljišča
4.
tram, na katerem kaj sloni, leži:
lege pri mostičku so trhle
;
leseni pod na legah
/
hrastove lege
//
lesena podloga za sode v kleti:
sesti na lego zraven soda
;
valiti sod na lege
5.
glasb.,
navadno s prilastkom
območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta:
igrati violončelo v nizki legi
;
pevčev glas je v vseh legah izenačen
/
altovska, basovska lega
/
pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi
;
pren.,
knjiž.
čustvena lega pripovedi
//
položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih:
violinska igra zahteva od levice menjavo leg
/
prva, sedma lega
6.
star.
plast
3
:
med posameznimi legami sadja je lesna volna
●
pog.
avtomobil ima dobro lego na cesti
ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji
;
knjiž.
v razburjenju je zašla v višjo lego
začela govoriti z višjim glasom
;
knjiž.
govoriti v nizki
z nizkim
, v tenorski legi
z visokim glasom
♦
fiz.
indiferentna lega
ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne
spremeni svoje višine
;
labilna lega
ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni
legi
;
ravnovesna lega
v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila
;
stabilna lega
ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni
legi
;
grad.
kapna lega
tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov
;
slemenska lega
tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov
;
vmesna lega
tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov
;
jezikosl.
lega jezika pri izgovoru
;
med.
glavična lega ploda v maternici
lega z glavo navzdol
;
strojn.
mrtva lega
pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti
;
trg.
lega
deset pol papirja
léga
2
-e
ž
(
ẹ́
)
glagolnik od leči
2
:
lega jajc in valjenje
/
piščanci ene lege
enega gnezda
legácija
-e
ž
(
á
)
polit.
diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje
od veleposlaništva;
poslaništvo
:
osebje legacije
legacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na legacijo:
legacijsko osebje
/
legacijski svetnik
legálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
ki je v skladu z zakoni, predpisi, zakonit:
legalno delovanje društva
;
legalno trgovanje
/
doseči kaj po legalni poti
//
z zakonom priznan ali dovoljen:
stranka je legalna
/
predsednik legalne vlade
/
šalj.
ali je to tvoj legalni zaročenec
2.
knjiž.
nanašajoč se na zakon;
zakonski
2
:
študirati legalni osnutek
;
legalna definicija
legálno
prisl.
:
kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno? v tem kraju je živel
legalno
legalíst
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
kdor se pretirano ravna po zakonih, predpisih:
velik legalist je, manjka mu prožnosti
legalitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
zakonitost
,
legalnost
:
pri svojem delu vselej spoštuje legaliteto
/
njegovo ravnanje ne temelji na legaliteti
/
legaliteta gibanja
legalizácija
-e
ž
(
á
)
glagolnik od legalizirati:
nasprotovati legalizaciji splava
;
legalizacija stranke
/
to je legalizacija samovolje
/
legalizacija podpisa
legalízem
-zma
m
(
ī
)
dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje:
fanatični, togi legalizem
;
bitka za doslednost in legalizem
legalizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano,
uzakoniti:
legalizirati splav
//
dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano sploh:
dopuščati napake in jih s tem legalizirati
;
ta praksa se zdaj legalizira
//
spraviti v sklad z zakoni, predpisi:
legalizirati svojo posest orožja
;
končno sta legalizirala svoje skupno življenje
2.
knjiž.
uradno potrditi, overoviti:
legalizirati listino
;
pri sodišču legalizirati podpise na pogodbi
legalizíran
-a -o:
legalizirana stranka
legálnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost legalnega, zakonitost:
legalnost delovanja, postopka
/
spor med vestjo in legalnostjo
légar
-ja
m
(
ẹ̄
)
star.
(trebušni) tifus, pegavica:
umreti za legarjem
/
pegasti, trebušni legar
legát
1
-a
m
(
ȃ
)
1.
rel.
papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi:
legat na evharističnem kongresu
;
sprejem legata
/
papežev legat
2.
pri starih Rimljanih
pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah:
legát
2
-a
m
(
ȃ
)
pravn.
kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo
postavil za dediča, volilo:
izplačati legate
;
zapustiti velik legat dijaškemu domu
//
odredba, določilo o tem v oporoki:
to vsoto je dobil na podlagi legata
legát
3
-a
m
(
ȃ
)
zool.
živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami;
čebelar
1
:
légati
-am
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
1.
nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj:
vojaki so legali in vstajali
;
legati v posteljo
;
poleti rad lega v senco
//
knjiž.
hoditi spat:
navajen je, da pozno lega
/
star.
poleti so trudni legali spat
//
knjiž.
zbolevati
,
obolevati
:
ljudje so še vedno legali in celo umirali
2.
knjiž.
imeti spolne odnose:
pijan je legal k njej
3.
s prislovnim določilom
nameščati se, razprostirati se na površini:
prah lega na travo ob cesti in jo duši
4.
knjiž.,
s prislovnim določilom
pojavljati se, nastopati na površini:
na dolino so začele legati dolge sence
/
megla je legala na jezero
//
z oslabljenim pomenom
izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik:
mrak, noč lega (na pokrajino)
/
mir lega na zemljo
;
pren.
čuden hlad mu lega v srce
;
težka mora lega na ljudi
;
na dušo mu legajo skrbi
5.
knjiž.,
s prislovnim določilom
postajati opazen, viden:
na obraz ji lega rdečica
●
knjiž.
sonce je legalo k počitku
zahajalo
;
knjiž.
spanec ji lega na oči
postaja zaspana
;
brezoseb.,
knjiž.
lega jim na pljuča, zato kašljajo
duši jih
;
knjiž.
dim težko lega na prsi
ovira, otežuje dihanje
legáto
prisl.
(
ȃ
)
glasb.,
označba za način izvajanja
vezano
:
igrati legato
legáto
-a
m
izvajanje tonov brez prekinitve med njimi:
izrazno lep in poln legato
legén
tudi
lêgen -éna
m
(
ẹ̑; é ẹ́
)
zool.
nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus:
iz gozda se sliši klic legena
legénda
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
lit.
pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki:
brati, poslušati legende
;
legenda o sv. Petru
/
legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras
/
po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2.
knjiž.
pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh:
ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami
;
vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan
;
o tem kroži mnogo legend
/
zanimive legende o pesniku
//
nav. ekspr.
neresnična pripoved, izmišljotina:
to niso legende, ampak dejstva
3.
ekspr.,
navadno v povedni rabi
kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje:
hrabri bojevnik je postal legenda
/
življenje tega človeka je že legenda
●
Matija Gubec je že prešel v legendo
je postal legendaren
4.
navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov:
legenda k zemljevidu, na skici
/
razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z
legendami
5.
num.
napis (na novcu, pečatu):
spremeniti legendo pečata
legendáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na legenda 1:
dramsko delo po legendarnih motivih
/
legendarne in mitološke pesmi
2.
ki v resnici ne obstaja ali ni tako slaven, kot se o njem pripoveduje:
legendarni kralj Matjaž
;
legendarni vitezi srednjeveških romanov
3.
ekspr.
ki vzbuja občudovanje, zlasti zaradi junaštva:
legendarni Pohorski bataljon
;
legendarni junaki iz osvobodilnih bojev
;
borec za pravico je postal legendarna osebnost
/
legendarna bitka
;
njegovo legendarno junaštvo
legendárno
prisl.
:
biti legendarno hraber
legendárnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost legendarnega:
legendarnost motiva
/
prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom
/
narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo
legénden
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na legendo:
zbirati legendno blago
/
legendno občutje
lèghórn
--
prid.
(
ȅ-ọ́
)
vet.,
v zvezah:
leghorn kokoš
kokoš leghorn pasme
;
leghorn pasma
pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc
lèghórnka
-e
ž
(
ȅ-ọ́
)
pog.
kokoš leghorn pasme:
rediti leghornke
légica
-e
ž
(
ẹ̑
)
nav. mn.,
pog.
vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje,
oblikovanje poljubnega predmeta;
lego kocka
:
najraje se igra z legicami
;
sestavljenke in legice
lêgice
-gic
ž
mn.
(
ȇ
)
hlačne nogavice brez stopala:
nositi legice
;
črne, enobarvne, vzorčaste legice
;
usnjene legice
;
kavbojke, škornji in legice
légija
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
pri starih Rimljanih
osnovna vojaška enota, približno 5000 mož:
poveljnik zmagovite legije
/
rimske legije
2.
navadno s prilastkom,
v nekaterih državah
vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali
najetih vojakov:
ustanoviti legijo
/
češka legija v prvi svetovni vojni
;
tujska legija
nekdaj
francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev
//
ekspr.
vojaška enota sploh:
pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji
3.
knjiž.,
ekspr.,
z rodilnikom
velika množina:
legije komarjev se dvigajo iz močvirja
;
legija oboževalcev
/
legija črtic
●
križec častne legije
ali
legije časti
francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
legijón
-a
m
(
ọ̑
)
ekspr.
velika množica:
legijoni so šli za njim
//
z rodilnikom
velika množina:
legijon mravelj napada vsiljivca
;
legijoni padlih in ranjenih
/
problemov je legijon
zelo veliko
légijski
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na legija 1, 2:
legijski tabor
/
legijski komandant
legionár
-ja
m
(
á
)
pripadnik legije 1, 2:
težko oboroženi rimski legionarji
/
poljski legionarji v prvi svetovni vojni
;
legionar tujske legije
legionárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na legionarje:
legionarska vojska
/
legionarski boji
legionéla
-e
ž
(
ẹ̑
)
bakterija Legionella pneumophila:
v vodovodnem omrežju so ugotovili povišano vrednost legionele
;
ukrepi proti legioneli
;
okužba z legionelo
/
bakterija legionela
legionelóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela:
izbruh, epidemija legioneloze
;
v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze
;
sum na legionelozo
;
bolnik z legionelozo
legíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od legirati:
legiranje jekla
/
legiranje juhe
legírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
metal.
kovini ali zlitini dodati kak drug element:
legirati jeklo
;
legirati aluminij s silicijem
2.
gastr.
dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba
enakomerno porazdeli in jed izboljša, vezati:
legirati juho
legíran
-a -o:
legirana omaka
;
legirano jeklo
♦
teh.
legirano olje
legislatíva
-e
ž
(
ȋ
)
pravn.
1.
pravica do izdajanja zakonov;
zakonodajna oblast
1
:
državni zbor ima legislativo
2.
telo, ki ima zakonodajno oblast;
zakonodajno telo
:
delo legislative
3.
zakonodaja
:
legislativa s premoženjskega področja
legislatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
pravn.
zakonodajen
:
legislativni dokumenti
/
legislativna oblast
legislatúra
-e
ž
(
ȗ
)
pravn.
1.
doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic:
ob koncu legislature
2.
zakonodaja
legíst
-a
m
(
ȋ
)
nekdaj
strokovnjak za civilno pravo:
legisti in kanonisti
legitimácija
-e
ž
(
á
)
1.
potrdilo v obliki kartončka, knjižice ali magnetne kartice o članstvu
ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica:
nimam pri sebi legitimacije
;
izdati komu legitimacijo
;
na zahtevo pokazati legitimacijo
/
policist je zahteval od njega legitimacijo
zahteval, da pokaže legitimacijo
;
nalepiti fotografijo v legitimacijo
/
članska, novinarska, sindikalna legitimacija
;
osebna legitimacija
ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica
;
pren.
kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode
2.
publ.
usposobljenost
,
upravičenost
,
pravica
:
za to službo nima potrebne legitimacije
;
zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje društvo
;
človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze
♦
pravn.
aktivna legitimacija
upravičenost biti tožnik
;
pasivna legitimacija
upravičenost biti toženec
;
legitimacija otroka
nekdaj
pozakonjenje, pozakonitev
legitimacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od legitimacija:
imeti legitimacijske listine v redu
legitímen
-mna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit:
legitimna vlada
/
legitimni predstavniki ljudstva
/
legitimni dedič
;
pren.
fantastika je legitimni otrok fantazije
2.
nav. ekspr.
ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami:
ta odgovor je moja legitimna obramba
3.
ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski:
legitimni sin
/
legitimna žena
legitímno
prisl.
:
legitimno zastopati koga
legitimíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od legitimirati:
obvezno legitimiranje pri prevzemu denarja
/
formalnosti pri legitimiranju in adoptiranju
legitimírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo
istovetnost:
policist ga je legitimiral
2.
knjiž.
napraviti, da kaj postane legitimno:
legitimirati svojo oblast
♦
pravn.
legitimirati otroka
pozakoniti
legitimírati se
dokazati, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost, pripadnost:
vratar je zahteval, naj se legitimiram
;
legitimirati se policijskemu uradniku
legitimíran
-a -o:
vsi potniki na vlaku so bili legitimirani
/
publ.
biti legitimiran za kaj
usposobljen, upravičen
legitimíst
-a
m
(
ȋ
)
zgod.
pristaš legitimizma:
politično je bil legitimist
legitimístičen
-čna -o
(
í
)
pridevnik od legitimizem:
legitimistična miselnost
legitimitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
upravičenost, temelječa na pravni podlagi:
sistem daje legitimiteto konkretnim odločitvam
;
jemati komu politično legitimiteto
;
visoka stopnja demokratične, pravne legitimitete
legitimízem
-zma
m
(
ī
)
zgod.
nazor, da ima vladar nedotakljivo pravico do prestola:
biti zagovornik legitimizma
//
nazor, da je obstoječa politična ureditev v monarhiji nedotakljiva:
legitimizem ni upošteval vedno bolj perečega narodnostnega
vprašanja v Avstro-Ogrski
legitímnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost legitimnega:
legitimnost predstavnikov
lêglo
-a
s
(
é
)
1.
knjiž.,
navadno s prilastkom
istočasno skoteni mladiči;
gnezdo
:
rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom
;
uničiti leglo miši
;
prodati vse leglo prašičkov
/
kupiti mladiča iz pomladanskega legla
//
gnezdo
,
ležišče
:
zaslediti zajčevo leglo
;
zbežati v svoje leglo
2.
kotitev
:
skrbeti za psico v času legla
3.
s prilastkom
kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi:
močvirja so legla malarije
;
bolezensko leglo
;
leglo okužb
/
slabš.:
zanemarjena predmestja so legla zločinov
;
uničiti leglo anarhije
4.
zool.
organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec:
zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
légnar
-ja
m
(
ẹ́
)
1.
lesena podloga za sode v kleti;
lega
1
:
položiti sod na legnarje
;
hrastovi legnarji
2.
vsak od dveh poševno ležečih tramov za nakladanje, razkladanje težkih
predmetov:
spuščati hlode, sod s tovornjaka po legnarjih
//
vsak od dveh vzporednih tramov na vozu, kadar se prevažajo težki
predmeti:
legnarji so škripali pod težo zabojev
légnat
-i
ž
(
ẹ̄
)
star.,
v prislovni rabi,
v zvezi z
z
lagodno
,
počasi
:
delati z legnatjo
;
nikar ne hiti, le počasi, lepo z legnatjo
légo
--
v prid. rabi
(
ẹ̑
)
nav. mn.,
v zvezi
lego kocka
vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje,
oblikovanje poljubnega predmeta:
igrati se z lego kockami
;
sam.:,
pog.
igrati se z lego
legumín
-a
m
(
ȋ
)
biol.,
kem.
beljakovina v stročnicah:
leguminóza
-e
ž
(
ọ̑
)
nav. mn.,
knjiž.
stročnica
,
metuljnica
:
gojiti leguminoze
legúra
-e
ž
(
ȗ
)
metal.
zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine,
ki se dobi s taljenjem;
zlitina
:
proizvesti novo leguro
;
lahko taljive legure
;
legura jekla in titana
legván
-a
m
(
ȃ
)
zool.
zelo velik kuščar s kožno gubo pod vratom, živeč v Srednji in Južni
Ameriki, Iguana:
zeleni legvan
léha
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
nar.
njiva, zlasti ožja:
zorati lehe
;
velike lehe
/
lehe žita
//
del njive med dvema razoroma;
ogon
:
šel je po njivi kar čez lehe in razore
2.
star.
oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu;
greda
2
:
opleti leho
;
leha tulipanov
;
pren.
pesnik je povezal cvetje svoje lehe
lehnják
-a
[
tudi
ləhnjak
]
m
(
á
)
lahka luknjičava apnena kamnina:
voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak
leica
-e
[
lájka
]
ž
(
ȃ
)
maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz:
fotografirati z leico
//
pog.
maloslikovni fotografski aparat sploh:
kupiti japonsko leico
;
v prid. rabi:,
fot.:
leica film
film, širok 35 mm
;
leica format
format posnetka z mero 24 × 36 mm
leitmotiv
in
lájtmotív -a
[
lájtmotív-
]
m
(
ȃ-ȋ
)
lit. žarg.
namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu;
vodilni motiv
:
hrepenenje je leitmotiv v Cankarjevih delih
lêj
1
-a
m
(
ȇ
)
denarna enota Romunije:
sto lejev
//
kovanec v vrednosti te enote:
lêj
2
in
lèj -te
medm.
(
ȇ; ȅ
)
pog.
glej
:
lej, kaj sem odkril
/
lej, ti si moje zadnje upanje
/
dotakne se ga, in lej, še je živ
;
lej, lej, to je pa novo
/
lejte, kakšna sreča
lék
1
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.
zdravilo
:
ozdravel je brez lekov
;
močen lek
/
te besede so bile lek srcu, za srce
;
iskati lek za družbeno krizo
●
knjiž.,
ekspr.
za to bolezen ni leka
ta bolezen se ne da ozdraviti
2.
nar.,
v prislovni rabi,
v zvezi
za lek
malo
,
nekoliko
:
za lek prekratek
/
za lek poprimi
/
To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za
lek
(F. Erjavec)
lék
2
-a
m
(
ẹ̑
)
denarna enota Albanije:
vrednost leka
lekár
-ja
m
(
á
)
1.
star.
izdelovalec zdravil, lekarnar:
kupiti kapljice pri lekarju
2.
zastar.
zdravnik
lekárna
-e
ž
(
ȃ
)
1.
zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila:
kupiti zdravilo v lekarni
;
dežurna lekarna
ki je odprta ponoči ali med prazniki
//
prodajalna z istimi, podobnimi nalogami:
imeti lekarno
//
poslopje, prostori te ustanove, prodajalne:
prenoviti lekarno
2.
navadno s prilastkom
zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje:
izpopolniti lekarno
/
domača, hišna, šolska lekarna
;
popotna, ročna lekarna
/
obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici
omarico z najnujnejšimi zdravili
lekárnar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
lastnik lekarne:
sin lekarnarja v podeželskem mestu
2.
farmacevt
:
študirati za lekarnarja
lekárnarica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
farmacevtka
:
lekarnarica ji je pojasnila, da mora zdravila plačati
2.
star.
lekarnarjeva žena:
lekarnar in lekarnarica
lekárnarka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
farmacevtka
:
lekarnarka ji je dala sirup
/
zasebna lekarnarka
2.
star.
lekarnarjeva žena:
lekarnar in lekarnarka
lekárnarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lekarnarje:
lekarnarski poklic
/
lekarnarsko združenje
lekárnarstvo
-a
s
(
ȃ
)
dejavnost lekarnarjev:
prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva
lekárnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
lekarna
:
nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico
lekárniški
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lekarno:
lekarniški predpisi
/
lekarniška oprema
/
listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene
/
vodja lekarniške postaje
/
lekarniški poklic
lekarnarski
♦
teh.
lekarniška tehtnica
tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg
lekárništvo
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
farmacija, zlasti njen tehnološki del:
izrazi iz lekarništva
lékcija
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik:
beri tretjo lekcijo
;
druga lekcija v angleški vadnici
/
naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne
//
(učna) snov ene šolske ure:
dijak se zadnje lekcije ni naučil
;
profesor je lekcijo dobro razložil
;
sprašuje samo zadnjo lekcijo
2.
nav. mn.,
zastar.
poučevanje izven šole;
inštrukcija
:
preživljati se z lekcijami
/
dajati lekcije
inštruirati
;
pren.,
ekspr.
potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji
3.
ekspr.
oster opomin, ukor, kazen:
dati komu pošteno lekcijo
;
deliti lekcije
;
podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto
/
poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija
;
ker nisi ubogal, si se prehladil – to naj ti bo lekcija za drugič
(koristen) nauk
lekcionár
-ja
m
(
á
)
rel.
knjiga z odlomki iz Svetega pisma, ki se berejo pri maši:
lekovít
-a -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
zdravilen
:
lekovito mazilo
/
lekovite rastline
leksém
-a
m
(
ẹ̑
)
jezikosl.
beseda kot nosilec pomena:
stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme
léksičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na leksiko:
leksične značilnosti štajerskih govorov
/
baltoslovanske leksične paralele
léksika
-e
ž
(
ẹ́
)
jezikosl.
besedni zaklad:
slovenska leksika
;
študij leksike
/
Prešernova leksika
leksikálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na leksiko:
leksikalne razlike v narečjih
/
leksikalni neologizmi
/
leksikalna enota
2.
nanašajoč se na leksikon, slovar:
problemi leksikalnega dela
/
leksikalno obravnavanje snovi
/
leksikalni podatki o avtorju
leksikonski
leksikalizírati se
-am se
dov. in nedov.
(
ȋ
)
jezikosl.
postati leksem:
pripona izem se je leksikalizirala
leksikográf
-a
m
(
ȃ
)
1.
kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev,
slovaropisec:
slovenski leksikograf Cigale
;
slovničar in leksikograf
2.
sestavljavec leksikona:
leksikografíja
-e
ž
(
ȋ
)
pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov:
problemi slovenske leksikografije
//
veda o tem:
leksikográfski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na leksikografijo:
zbirati gradivo za leksikografsko delo
/
leksikografska tradicija
/
Leksikografski zavod v Zagrebu
leksikológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za leksikologijo:
leksikologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o besednem zakladu kakega jezika:
leksikografija in leksikologija
leksikolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na leksikologijo:
leksikološka študija
/
leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik
léksikon
-a
m
(
ẹ̄
)
1.
knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti:
izdati leksikon
;
iskati pojasnila v leksikonu
;
leksikon v štirih knjigah
;
članek v leksikonu
;
enciklopedije in leksikoni
/
glasbeni, pedagoški leksikon
/
konverzacijski leksikon
/
Slovenski biografski leksikon
;
Krajevni leksikon Slovenije
●
ekspr.
on je pravi, živ(i) leksikon
je zelo razgledan, načitan
2.
knjiž.
slovar, zlasti enojezični:
léksikonski
tudi
leksikónski -a -o
prid.
(
ẹ̄; ọ̑
)
nanašajoč se na leksikon:
prebirati leksikonske članke
/
leksikonski podatki
/
leksikonski format knjige
večji, velik
lektíra
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
1.
čtivo
,
berilo
:
mladini primerna lektira
2.
dojemanje vsebine besedila;
branje
:
vpliv lektire grških tragedij
léktor
-ja
m
(
ẹ́
)
1.
predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov:
lektor francoskega jezika
;
lektor za angleščino
/
lektor glasbe, risanja
2.
strokovnjak za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje
besedil:
lektor je odpravil slovnične in slogovne napake
//
sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno
obdeluje, ocenjuje besedila:
razpisati mesto lektorja
//
sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave
pri igralcih, napovedovalcih:
lektor je delal z igralci
3.
nekdaj
kdor glasno bere drugim:
Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor
♦
rel.
pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista
lektorát
-a
m
(
ȃ
)
pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete:
ustanoviti lektorat
;
lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi
léktorica
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
predavateljica za praktični pouk zlasti tujih jezikov:
lektorica angleškega jezika
2.
strokovnjakinja za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in
izboljševanje besedil:
bila je dolgoletna lektorica v tiskanih medijih
;
avtorski honorar lektorice
//
sodelavka založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno
obdeluje, ocenjuje besedila:
lektorji in lektorice pri založbi
//
sodelavka gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave
pri igralcih, napovedovalcih:
lektorica uprizoritve
lektoríranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od lektorirati:
lektoriranje časopisov
lektorírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
zal.
jezikovno pregledovati, obdelovati, izboljševati rokopise:
lektorirati roman
léktorski
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na lektorje:
obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine
/
lektorsko delo
;
založba je razpisala lektorsko mesto
♦
gled.
lektorska vaja
lektúra
-e
ž
(
ȗ
)
zal.
pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče,
radio:
opraviti lekturo
léma
-e
ž
(
ẹ́
)
jezikosl.
osnovna oblika pojavnice v korpusu:
pripisati pojavnici lemo
lematizácija
-e
ž
(
á
)
jezikosl.
1.
določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju,
enciklopediji, gesljenje:
2.
postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo:
avtomatska lematizacija
;
dvoumnost lematizacije pri homonimih
/
za lematizacijo zahtevni stavki
lemenát
-a
m
(
ȃ
)
pog.
bogoslovje
,
semenišče
:
iti v lemenat
lemenátar
-ja
m
(
ȃ
)
pog.
bogoslovec
,
semeniščnik
:
skupina lemenatarjev
lémez
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.
tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa;
škarnik
,
špirovec
:
streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak
2.
pri dravskih splavarjih
splavarsko veslo, splavarski drog:
splavarji so se upirali v lemeze
lémež
in
lêmež -a
m
(
ẹ̑; é
)
del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje:
lemež se je zarezal globoko v zemljo
;
kamenje se je drobilo pod ostrim lemežem
;
lemež in črtalo
;
pren.,
ekspr.
sever je zaril lemež med oblake
♦
agr.
dletasti, kljunasti lemež
lémežen
in
lêmežen -žna -o
prid.
(
ẹ̑; ē
)
nanašajoč se na lemež:
za lemežno dolžino širok jarek
/
lemežni plugi
lémežnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
anat.
koščeni, zadnji del nosnega pretina;
ralo
léming
-a
m
(
ẹ̑
)
zool.
majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus:
množične selitve lemingov
/
skandinavski leming
lémpa
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
nar. zahodno
kangla
:
naliti mleko v lempo
//
lesen ročni sodček, zlasti za vodo:
oprtal si je lempo na hrbet
2.
nar.
velik trebuh:
Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji
lempi
(C. Kosmač)
lemúr
1
-ja
tudi
-a
m
(
ū
)
nav. mn.,
zool.
majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi
očmi, Lemuridae:
lemurji in makiji
lemúr
2
in
lémur -a
m
(
ȗ; ẹ̑
)
nav. mn.,
v rimski mitologiji
blodeči (hudobni) duh umrlega:
mani in lemuri
;
pren.,
knjiž.
lemuri v Goethejevem Faustu
lén
tudi
lèn léna -o
stil.
-ó
prid.
(
ẹ̑ ȅ ẹ́
)
1.
ki ne dela rad:
len človek
;
učenec je len
;
ekspr.
len, da smrdi
;
len kot fuks, gnoj
zelo
/
kot psovka
ali spet ležiš, lenoba lena
//
navadno v povedni rabi,
navadno v zvezi z
za
ki nima želje, volje za kako opravilo:
ti si len za hojo, pisanje
/
knjiž.
on je len pisati
;
ekspr.
zelo sem lena, kar se pisanja tiče
//
ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v
mirovanju, nedejavnosti:
sonce me je prevzelo, da sem čisto len
/
leni maček leži za pečjo
/
pretegovati lene ude
;
leno telo
/
ekspr.
lena kri
//
ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo:
lena hoja, kretnja
/
leno pohajkovanje
2.
ekspr.
ki se počasi premika:
leni oblaki
;
lene megle se vlačijo po dolini
;
lena reka
//
ki počasi, enolično poteka:
len čas
/
utapljati se v lenem miru
3.
ki ne dojema hitro, ne misli prodorno:
njegov duh je len
/
leni možgani
/
leno mišljenje
●
ekspr.
fant, ne bodi len, skoči za tatom
brez obotavljanja, urno
♦
agr.
leno mleko
mleko, ki se težko usiri
;
med.
leno črevo
črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
léno
stil.
lenó
prisl.
:
čas, dan leno mineva
;
leno odgovarjati
;
zelo leno opravljati delo
;
voda leno teče
;
leno je vzdignil roko
;
biti leno utrujen
lenáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
ne (hoteti) delati:
mi delamo, on pa lenari
//
nav. ekspr.
biti nedejaven:
kopalci so polegli po ležalnikih in lenarili
;
lenariti v senci
lenárjenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od lenariti:
gospodar ni trpel lenarjenja
lénart
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.
len človek:
ta lenart mi še vode ne prinese
2.
nar. gorenjsko
naslonilo za noge (pri mizi):
sede in dene noge na lenart
lénec
-nca
m
(
ẹ̑
)
nar.
lenobnost
:
Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z
odprtimi očmi!
(F. Bevk)
//
zastar.
len človek:
leniníst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš leninizma:
biti v besedah in ravnanju leninist
leninístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na leninizem:
leninistična načela
/
marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata
leninízem
-zma
m
(
ī
)
marksizem, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v razmerah
oktobrske revolucije:
proučevati leninizem
;
osnove marksizma in leninizma
/
ideolog marksizma-leninizma
léninski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
tak kot pri Leninu:
leninski slog dela
;
te besede niso niti Leninove niti leninske
/
publ.
leninsko načelo kolektivnega vodstva
Leninovo
//
ki je v skladu z leninizmom:
partija leninskega tipa
lenír
-ja
m
(
í
)
1.
zastar.
ravnilo
:
svinčnik in lenir
2.
nekdaj
orodje z zelo dolgim ročajem za lovljenje plavajočega lesa, hlodov:
z lenirjem je odšel k narasli Soči
leníti
-ím
nedov.
,
tudi
léni
(
ī í
)
knjiž.
delati koga lenega:
soparica človeka leni
/
utrujenost mu je lenila telo
leníti se
star.
lenariti
:
ne gre, da bi pohajkoval in se lenil
/
nekaj delavcev se je lenilo v senci
lenív
-a -o
prid.
(
ī í
)
1.
ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v
mirovanju, nedejavnosti;
lenoben
:
vročina ga je delala lenivega
/
gledati z lenivimi očmi
/
leniva hoja
2.
ekspr.
ki se počasi premika:
leniva reka
♦
med.
lenivo črevo
črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
lenívo
prisl.
:
lenivo sloneti na ležalniku
;
megle se lenivo vlačijo po dolini
lenívec
-vca
m
(
ȋ
)
1.
zool.
sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih,
tako da se obeša na veje, Bradypus:
triprsti lenivec
2.
len človek:
ne podpirajte lenivcev
3.
nar. zahodno
lenobnost
,
lenoba
:
na topli peči ga je obšel lenivec
♦
pal.
orjaški lenivec
v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti
lenívost
-i
ž
(
í
)
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju,
nedejavnosti;
lenobnost
:
lenivost ga prevzema
/
upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost
♦
med.
lenivost črevesja
lenôba
-e
ž
(
ó
)
1.
lastnost, značilnost lenega človeka:
njena glavna napaka je lenoba
;
boriti se proti lenobi
/
njihove revščine je kriva samo lenoba
;
od lenobe se mu še govoriti ne ljubi
/
duševna, miselna, umska lenoba
//
lenarjenje
:
ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
●
ekspr.
lenobo pasti, prodajati
lenariti
;
pog.
komu podpirati lenobo
z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da
mu ni treba delati
;
lenoba je vseh grdob grdoba
najhujša napaka
;
lenoba je mati vseh pregreh
iz lenobe izhajajo vse druge napake
//
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju,
nedejavnosti;
lenobnost
:
prevzemala ga je mehka lenoba
/
biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe
2.
ekspr.
len človek:
ta lenoba ves dan poseda
;
njegov sin je lenoba in klatež
/
kot psovka
vstani, lenoba lena
lenôben
-bna -o
prid.
(
ó ō
)
1.
ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v
mirovanju, nedejavnosti:
postajati zaspan in lenoben
;
lenobna kobila
/
prevzela ga je lenobna omotica
2.
nekoliko len:
dobil je neumno in lenobno ženo
/
lenobna ravnodušnost
/
pospešiti lenobne korake
/
široka in lenobna reka
/
lenobno življenje
nedejavno, brezdelno
lenôbno
prisl.
:
počasi in lenobno delati
;
lenobno se greti na soncu
;
lenobno se je napotil za čredo
lenôbnež
-a
m
(
ȏ
)
ekspr.
lenoben, len človek:
lenôbnost
-i
ž
(
ó
)
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju,
nedejavnosti:
obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost
;
lenobnost in mrtvilo
/
kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč
lenobi
lenokŕven
-vna -o
prid.
(
ŕ r̄
)
knjiž.
lenoben
,
flegmatičen
:
lenokrvni in vročekrvni ljudje
lénost
-i
ž
(
ẹ́
)
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju,
nedejavnosti:
lotevala se ga je prijetna lenost
;
zdramiti se iz lenosti
/
kljub svoji lenosti je sklenil pomagati
lenobi
lénta
-e
ž
(
ẹ̑
)
širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega
odlikovanja:
nositi lento
;
minister z lento in odlikovanji
/
red jugoslovanske zastave z lento
nekdaj
visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju
prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami
lenticéla
-e
ž
(
ẹ̑
)
bot.
prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline,
prezračevalna odprtina:
prehod zraka skozi lenticele
lénto
prisl.
(
ẹ̑
)
glasb.,
označba za hitrost izvajanja
zategnjeno
,
zateglo
:
igrati lento
lenúh
-a
m
(
ū
)
slabš.
len človek:
njegov sin je lenuh
;
lenuhov ne bom podpiral
/
duševni lenuhi
/
kot psovka
vstani, lenuh
●
za lenuha ni kruha
len človek ne more pričakovati materialnih dobrin
lenúhar
-ja
m
(
ȗ
)
slabš.
len človek:
tu ne potrebujemo lenuharjev
/
kot psovka
zgani se, lenuhar
lenuháriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
nav. slabš.
lenariti
:
samo pije in lenuhari
/
do osmih lenuhari v postelji
/
kako uro bom malo lenuharil na soncu
lenuhárjenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od lenuhariti:
navaditi se lenuharjenja
lenúharski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nav. slabš.
len
:
to so lenuharski dijaki
/
lenuharsko življenje
/
lenuharske roke
lenúhast
-a -o
prid.
(
ū
)
nav. ekspr.
nekoliko len:
ne bo ti dosti koristil, ker je lenuhast
lenúhinja
-e
ž
(
ū
)
slabš.
lena ženska:
bogata lenuhinja
lenúšček
-čka
m
(
ȗ
)
ljubk.
len človek, navadno otrok:
mali lenušček še spi
/
kot nagovor
pokonci, lenušček
lenúšiti
-im
nedov.
(
ú ȗ
)
zastar.
lenariti
:
popivati in lenušiti
lenúška
-e
ž
(
ȗ
)
ekspr.
lena ženska:
ona je lenuška
/
kot nagovor
le pokonci, lenuška
lenúštvo
-a
s
(
ȗ
)
lenoba
:
očitati komu lenuštvo
leonínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
lit.,
v zvezi
leoninski verz
verz z notranjo rimo:
lêopard
in
léopard
tudi
leopárd -a
m
(
ȇ; ẹ̑; ȃ
)
velika, panterju podobna, rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v
Afriki in Aziji:
krvoločen leopard
;
samica leoparda
;
lev, tiger in leopard
♦
zool.
morski leopard
velikemu tjulnju podoben morski sesalec z močnimi čeljustmi, ki
živi zlasti ob obalah Antarktike, Hydrurga Leptonyx
;
zool.
snežni leopard
velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia
uncia
lêopardji
in
léopardji
tudi
leopárdji -a -e
(
ȇ; ẹ̑; ȃ
)
pridevnik od leopard:
leopardje krzno
lêopardka
in
léopardka
tudi
leopárdka -e
ž
(
ȇ; ẹ̑; ȃ
)
samica leoparda:
lêopardov
in
léopardov
tudi
leopárdov -a -o
(
ȇ; ẹ̑; ȃ
)
pridevnik od leopard:
prožni leopardovi koraki
lép
1
-a
m
(
ẹ̑
)
star.
lepilo
:
lep je dobro držal
;
namazati z lepom
;
ujel se je kot mušica na lep
lép
2
-a -o
tudi
-ó
prid.
, lépši
(
ẹ̑ ẹ́
)
1.
ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti;
ant.
grd
:
lep človek
;
lep obraz
;
ima lepe noge
;
mlada in zelo lepa ženska
;
mnogo lepši je od nje
;
lepa kot sonce
/
lepe, čitljive črke
;
lepa obleka, slika
/
lep glas
;
lepa hoja
/
lepa kombinacija barv
/
bila je lepa v telo, v glavo pa ne
imela je lepo telo
;
ekspr.
zelo rada je lepa
rada se lepo oblači, neguje
//
nav. ekspr.
čist
,
snažen
:
učenci imajo lepe zvezke
;
vaš avto je zmeraj lep
/
ima lepo delo
2.
ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu:
lepi nauki
;
še lepši zgled mu je dajal oče
/
lepo ravnanje z ujetniki
/
ima zelo lepe navade
/
pravila lepega vedenja
3.
s širokim pomenskim obsegom
ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje:
to je najlepši letni čas
/
lepi kraji
;
lepa pokrajina
/
poslušala je lepo glasbo
;
pripovedovala je lepe pravljice
/
imeli so lepo vožnjo
prijetno, zanimivo
//
ki prinaša veselje, zadovoljstvo:
na vse mu je ostal le lep spomin
;
odnesli so najlepše vtise
/
ekspr.:
to so bili nepozabno lepi dnevi
;
najlepše ure svojega življenja je preživel tu
/
čaka ga lepa prihodnost
4.
nav. ekspr.,
s širokim pomenskim obsegom
ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji
meri:
letos ima lep krompir
;
lepa moka
;
kruh ima lepo skorjo
;
spomladi ceste niso lepe
/
piše lep jezik
pravilen in izrazno bogat
/
naredil se je lep dan
sončen, jasen
;
lepa jesen
sončna, z malo dežja
5.
nav. ekspr.
ki po obsegu, količini presega povprečje:
ima kar lepe dohodke
;
odšteti je moral lepo doto
;
to je lepa plača
/
lep obisk razstave
/
ima lepo kmetijo
;
lepo posestvo
//
z izrazom količine
precej velik, precejšen:
lep del govora je zamudil
;
spremil ga je lep kos poti
/
za to je plačal lepo vsoto
/
že lepo vrsto let sta skupaj
6.
nav. ekspr.
izraža visoko stopnjo pozitivnega:
športniki so dosegli lepe rezultate
;
roman je doživel lep uspeh
/
lepo celjenje rane
/
pošiljam vam lepe pozdrave
/
doživel je lepo starost
/
kot izraz hvaležnosti:
hvala lepa, najlepša hvala za pomoč
;
»Izvolite!« »Hvala lepa.«
7.
iron.,
s širokim pomenskim obsegom
izraža
a)
negativnost česa:
imaš pa res lepo pisavo
/
lep zgled ji daje
;
v lepo družbo zahajaš
;
lepe stvari sem slišal o tebi
b)
vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže:
ti si pa lep poštenjak, prijatelj
/
lepe možnosti so to
;
lepo presenečenje si mi pripravil
8.
nav. ekspr.,
z oslabljenim pomenom
poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:
živita v lepi harmoniji
;
to so lepe perspektive
;
imel je lepo priložnost
/
iron.
ti si mi pa lepa neroda
●
ekspr.
že lep čas ga čakam
precej dolgo
;
ekspr.
to so bili lepi časi
lepo je bilo
;
lepega dne se je vrnil
nenadoma, nepričakovano
;
vznes.
gledal bom lepše dni
doživel bom čas, ko bom srečnejši
;
knjiž.
lepi spol
ženske
;
za brata nima lepe besede
ni prijazen, dober z njim
;
z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš
s prijazno izraženo željo, zahtevo
;
ekspr.
lepo godljo si nam skuhal
povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju
;
iron.
hvala lepa za tako pomoč
če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako
ni treba
;
ekspr.
na lepe oči posoja denar
brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen
;
ekspr.
lepa reč, kaj naj storim
izraža zadrego
;
ekspr.
ta je pa lepa
česa takega nisem pričakoval
;
ekspr.
človek v najlepših letih
od 30. do 50. leta
;
preg.
lepa beseda lepo mesto najde
na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦
bot.
lepi čeveljc
zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus
;
lepi jeglič
prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi
cveti, Primula auricula
;
lepa kislica
rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim
socvetjem, Rumex pulcher
lepó
1.
prislov od lep:
rana se lepo celi
;
cvetje lepo diši
;
lepo se držati
;
zna se lepo izražati
;
lepo so si opomogli
;
lepo pisati, risati
;
lepo vas prosim za pomoč
;
lepo ravnajo z otroki
;
no, to se pa res lepo sliši
;
lepo oblikovane roke
;
lepo zelena trava
/
elipt.
z njim je treba lepo
lepo ravnati
/
v povedni rabi:
jutri bo najbrž lepo
sončno, jasno
;
pomisli, kako bo lepo na plesu
2.
vljudno
,
prijazno
:
lepo se mu je nasmehnila
;
zelo lepo ga pozdravlja
;
lepo vprašati
/
lepo so ga sprejeli
/
lepo mu je prigovarjal, naj gre
3.
v povedni rabi
izraža
a)
s smiselnim osebkom v dajalniku
precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega
stanja:
lepo mi je
;
v življenju mu še ni bilo tako lepo
/
lepo ji je pri srcu
b)
prijetnost česa:
lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo
;
lepo je, če gre vse po sreči
/
lepo jih je bilo gledati, kako rastejo
c)
nav. elipt.
pohvalo, odobravanje:
to je bilo lepo od njega
;
lepo je, da si prišel
;
lepo, da si nas obiskal
;
lepo, lepo, kar tako naprej
č)
nav. elipt.
zadovoljstvo nad čim:
lepo, da si ostal doma
;
lepo, da ni zamudil
;
lepo, da smo vsi zdravi
/
kot vzklik
poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito
4.
izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve:
po delu so vsi lepo odšli domov
;
posekal je gozd in vse lepo poplačal
/
ekspr.
mi delamo, vi pa lepo sedite
//
izraža obzirnost zapovedi:
vse nam lepo povej
;
lepo po vrsti vstopajte
/
ekspr.
pa lepo ga boš pustil, če ti rečem
//
z oslabljenim pomenom
poudarja pomen besede, na katero se veže:
lepo dela in se za nič ne meni
;
lepo pameten bodi, pa bo vse v redu
;
pustite ga lepo pri miru
●
lepo se mu je godilo
ni imel ne gmotnih ne drugih težav
;
grozdje lepo kaže
bo dobro obrodilo
;
iron.
tako, vedno lepše
izraža nejevoljo
lépi
-a -o
sam.
:
grde ne mara, lepe pa ne dobi
;
ni šlo ne z lepo ne z grdo
ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom
;
delati se lepega
kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo)
;
ločevati lepo od manj lepega
;
zaradi lepšega je spregovoril
brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis
;
pog.
iti na lepše
od doma tja, kjer se človek prijetno počuti
;
ekspr.
na (vsem) lepem so jo oblile solze
nenadoma, brez vidnega vzroka
;
v lepem hodijo na sprehode
v lepem vremenu
;
z lepim pri njem nič ne opraviš
zlepa
;
poudarjanje lepega v umetnosti
;
vera v lepo
lepák
-a
m
(
á
)
večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena
na javnem prostoru;
plakat
:
nalepiti, pribiti lepak
;
trgati lepake z zidu
/
gledališki, reklamni lepak
;
lepak za koncert
/
kričeči lepaki vabijo v cirkus
;
brati lepak
lépati
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
strojn.
zelo fino, natančno brusiti z valji, ploščami iz mehke kovine ali
lesa, navadno z dodatkom brusila v prahu:
lépčkan
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nar. zahodno,
ekspr.
lep
2
:
kako je lepčkana
lépek
1
-pka
m
(
ẹ̑
)
biol.,
kem.
lepljiva beljakovina v žitnem zrnu;
gluten
:
elastičnost lepka
lépek
2
-pka -o
prid.
(
ẹ́
)
knjiž.
lepljiv
:
klej je lepek
/
lepko ilovnato blato
/
žaba je ujela muho s svojim lepkim jezikom
;
miza je lepka od polite kave
♦
bot.
lepki lan
lépko
prisl.
:
premočena obleka se lepko drži telesa
lêpen
1
-éna
m
(
é ẹ́
)
star.
(rastlinski) list, zlasti velik:
lepén
2
in
lêpen -éna
m
(
ẹ̄; é ẹ́
)
bot.
gorska rastlina z dolgopecljatimi velikimi listi in rožnatimi cveti v
koških, Adenostyles:
goli lepen
lepénje
1
-a
s
(
ẹ̑
)
star.
(rastlinski) listi, zlasti veliki:
sproti obirati staro lepenje
;
zeljno lepenje
lepênje
2
-a
s
(
é
)
glagolnik od lepeti:
lepenje blata na čevljih
♦
fiz.
sila lepenja
sila, s katero deluje podlaga na mirujoče telo in katere smer je
vzporedna s stično ravnino
lepénjec
-jca
tudi
lepénec -nca
m
(
ẹ̄
)
nav. mn.,
zool.
hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin,
Chrysomelidae:
koloradski hrošč spada med lepenjce
lepénka
-e
ž
(
ẹ́
)
papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno
debelejši od kartona:
prilepiti sliko na lepenko
;
tovarna lepenke
;
izdelek, škatla iz lepenke
/
bela, siva lepenka
;
strešna lepenka
tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z
bitumnom ali katranom
;
valovita lepenka za embalažo
♦
papir.
kartonažna lepenka
ki se uporablja v knjigoveštvu
;
knjigoveška lepenka
lepénkar
-ja
m
(
ẹ̑
)
delavec v strojni proizvodnji lepenke:
lepénkast
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
ki je iz lepenke:
zvezek v lepenkastem ovitku
;
lepenkast podstavek za vrčke
;
lepenkaste platnice
;
lepenkasta škatla
/
lepenkaste vžigalice
/
torbica iz umetnega usnja ima lepenkast videz
kot bi bila iz lepenke
lepèt
-éta
m
(
ȅ ẹ́
)
glagolnik od lepetati:
lepet peruti
/
poslušal je njen brezzvezni lepet
lepetáti
-ám
tudi
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
zastar.
1.
frfotati
:
ptič lepeta s perutnicami
/
beli kosmiči so veselo lepetali po zraku
/
papirnate zastavice lepetajo v vetru in se trgajo iz rok
2.
brbljati
,
blebetati
:
otrok je nehal lepetati in je zaspal
;
starček sam pri sebi nekaj lepeta
/
dete lepeta prve besede
lepéti
-ím
nedov.
,
tudi
lépi
(
ẹ́ í
)
knjiž.,
s prislovnim določilom
1.
držati se, prijemati se, biti prilepljen:
na čevljih lepi blato
;
potni lasje lepijo na čelu
;
mokra obleka lepi na telesu
/
ekspr.
nizke bajte lepijo po strmini
so, se nahajajo
;
pren.
na njegovem imenu lepi madež
;
zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu
●
knjiž.,
ekspr.
od žeje mi jezik lepi na nebu
zelo sem žejen
;
knjiž.
lepel je s pogledom na njej
nepremično jo je gledal
2.
v zvezi z
na
biti notranje, čustveno navezan:
ti ljudje so lepeli na bogastvu
lepidodéndron
-a
m
(
ẹ̑
)
pal.
izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron:
lepílec
-lca
[
lepilca
in
lepiu̯ca
]
m
(
ȋ
)
kdor se poklicno ukvarja z lepljenjem:
lepilec plakatov
♦
film.
pomočnik montažerja, ki lepi slikovne in zvočne posnetke v enoto
lepílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lepljenje:
snov je obdržala lepilno moč, sposobnost
/
lepilna ploskev
/
lepilni stroj
;
zlepiti raztrgan list z lepilnim trakom
s trakom, ki je na eni strani prevlečen z lepilom
;
lepilne sličice
lepílnica
-e
ž
(
ȋ
)
prostor za lepljenje:
biti v lepilnici
♦
film.
priprava za lepljenje filmskega traku, filmskih posnetkov
lepílo
-a
s
(
í
)
snov, sredstvo za lepljenje:
namazati z lepilom
;
lepilo iz škroba
;
lepilo za les
;
proizvodnja lepil
;
steklenička lepila
/
lepilo dobro drži, popusti
/
čevljarsko, mizarsko lepilo
;
naravna, sintetična lepila
;
rastlinsko, živalsko lepilo
/
sekundno lepilo
tekoče lepilo za hitro in natančno lepljenje manjših površin
//
tanka plast, prevleka iz tega:
odluščiti lepilo
♦
filat.
brazdasto lepilo
plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke
;
kem.
dekstrinsko, kazeinsko lepilo
;
petr.
lepilo
rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin
;
teh.
hladno lepilo
ki lepi brez segrevanja
;
toplo lepilo
lépinja
tudi
lepínja -e
ž
(
ẹ̑; ȋ
)
ploščato okroglo pecivo iz kvašenega testa:
žemlje, rogljički in lepinje
lepíti
in
lépiti -im,
tudi
lépiti -im
nedov.
(
ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑
)
1.
z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo:
lepiti plakate
;
lepiti tapete na steno, znamke na kuverte
;
lepiti na podlogo
//
z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati:
lepiti raztrgane liste v knjigi
;
lepiti plasti
/
lepiti kuverte
zalepljati
/
lepiti cigareto
s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak
;
njeno delo je, da lepi škatlice
z lepljenjem izdeluje
;
pren.
lepiti življenje iz drobcev
2.
imeti lepilno lastnost, moč:
ta klej slabo lepi
;
izsušeno lepilo ne lepi več
lepíti se
in
lépiti se,
tudi
lépiti se
1.
s prislovnim določilom
zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago:
blato se lepi na podplate
;
kri curlja iz rane in se lepi na kožo
;
potni lasje se lepijo na čelo
;
snežinke se lepijo na steklo
;
testo se lepi na prste
;
knjiž.
na obrazu mu je lepil prah
/
ekspr.
steza se lepi ob gladki steni
//
zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu:
mokri lasje, prsti se mu lepijo
2.
ekspr.
kazati veliko čustveno navezanost na koga:
dekleta se kar lepijo nanj
3.
knjiž.
odlepljati se:
tekmovalci se drug za drugim lepijo od skakalnice
;
kadar je zamahnil, so se muhe v rojih lepile od mrhovine
●
ekspr.
od žeje se ji jezik kar lepi na nebo
zelo je žejna
;
ekspr.
od spanca se mu lepijo oči
zaradi zaspanosti se mu veke zapirajo
;
knjiž.,
ekspr.
njene oči se lepijo na stvareh v izložbah
nepremično, poželjivo jih gleda
;
slabš.
ali se jim moraš kar naprej lepiti na pete
biti v njihovi družbi
lépljen
-a -o:
odstraniti lepilo, s katerim je bila znamka lepljena
♦
les.
lepljeni les
les, zlepljen iz več plasti
;
obrt.
lepljena obutev
obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lepljenjem
;
šport.
lepljene smuči
smuči, zlepljene iz več plasti
;
tekst.
lepljene preproge
preproge, pri katerih so niti lasu na spodnji strani zabodene v
tkanino in prilepljene
lepívo
-a
s
(
í
)
snov, ki povzroča lepljivost:
lepivo v lepilu
//
star.
lepilo
:
namazati lepivo na papir
lépljenje
-a
s
(
ẹ́
)
glagolnik od lepiti:
lepljenje plakatov je tam prepovedano
/
lepljenje kuvert
/
izdelovati škatlice z izrezovanjem in lepljenjem
/
lepljenje mokre obleke na telo
lépljenka
-e
ž
(
ẹ̄
)
1.
um.
slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov
papirja, krpic, lesa;
kolaž
:
zanimati se za gvaš in lepljenko
//
slika v tej tehniki:
slikar razstavlja lepljenke
2.
publ.
filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih,
oblikovnih in drugih elementov ali delov:
satirična lepljenka
/
baletna, gledališka lepljenka
♦
rib.
ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic
lepljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
1.
ki ima lepilno lastnost, moč:
lepljiv premaz
;
lepljiva snov, tekočina
;
lepivo ni več lepljivo
;
premalo lepljiv
;
lepljiv kot smola
//
ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej:
kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico
;
lepljivo blato
/
ekspr.
lepljiva vlaga
;
pren.,
ekspr.
gledati koga z lepljivim pogledom
2.
tak, kot bi bil namazan z lepilom:
lepljivi bonboni, sadeži
;
ta žival ima lepljiv jezik
;
lepljivi listi rastline
;
od medu, sadja lepljive dlani
/
biti lepljiv po prstih
●
ekspr.
zrak je bil vroč in lepljiv
težek za dihanje
♦
agr.
lepljivi pas
z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se
žuželkam prepreči dostop v krošnjo
;
bot.
lepljiva kadulja
lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia
glutinosa
lepljívka
-e
ž
(
ȋ
)
vrtn.
zimzelen okrasni grm z dišečimi belimi ali rožnatimi cveti v
socvetjih, Pittosporum tobira:
lepljívost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost lepljivega:
lepljivost blata, mokre zemlje
;
lepljivost kleja
/
to daje moki lepljivost
lépnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
bot.
gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti
različnih barv, Silene:
brezstebelna lepnica
;
kimasta lepnica
2.
zastar.
lepenka
:
strešna lepnica
lepo...
prvi del zloženk
nanašajoč se na lep
2
:
lepobeseden, lepoglasen, lepoličen
/
leposlovec
lepobeséden
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:
lepobeseden govornik
/
lepobeseden govor
lepobesédje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:
govornik pogosto zaide v lepobesedje
lepobesédnik
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:
zgovoren lepobesednik
lepobesédnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:
govorniška lepobesednost
lepóčnica
-e
ž
(
ọ̑
)
bot.,
zool.
na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem
z bičkom;
evglena
:
zelena lepočnica
lepočúten
-tna -o
prid.
(
ū
)
knjiž.
ki ima čut za lepoto:
izobražen in lepočuten človek
/
lepočutno doživljanje
lepodúšen
-šna -o
prid.
(
ū ȗ
)
knjiž.
ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta:
biti lepodušen estet
lepodúšniški
-a -o
prid.
(
ȗ
)
knjiž.
ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta:
bil je lepodušniški meščanski izobraženec
lepodúšnost
-i
ž
(
ū
)
knjiž.
harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta:
značilne poteze lepodušnosti
lepoglásen
-sna -o
prid.
(
ā
)
star.
blagoglasen
:
lepoglasni slovanski jeziki
;
lepoglasne rime
lepoglásje
-a
s
(
ȃ
)
star.
blagoglasje
:
kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje
lepolás
in
lepolàs -ása -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
knjiž.
ki ima lepe lase:
lepolasa boginja
lepolíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
knjiž.
ki ima lep obraz:
lepolična deklica
leponóg
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.
ki ima lepe noge:
leponogo dekle
lepoók
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.
ki ima lepe oči:
lepooko dekle
lepopís
-a
m
(
ȋ
)
nekdaj
učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave:
ocena iz lepopisa
lepopísec
-sca
m
(
ȋ
)
kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami:
v tiskarni je delal kot lepopisec
lepopísen
-sna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lepopisje, lepopis:
lepopisne vaje
/
lepopisna pisava
/
lepopisni zvezek
lepopísje
-a
s
(
ȋ
)
1.
pisanje z lepimi, čitljivimi črkami;
kaligrafija
:
vaditi lepopisje
2.
nekdaj
učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave:
poučevati lepopisje
;
zvezek za lepopisje
lepopísnica
-e
ž
(
ȋ
)
nekdaj
lepopisni zvezek:
razdeliti lepopisnice
leporéčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.,
ekspr.
ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:
leporečni frazerji
/
leporečno govorjenje
leporéčiti
-im
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
knjiž.,
ekspr.
lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti:
zlaga verze in rad leporeči
leporéčje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
1.
nav. ekspr.
lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:
neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje
;
leporečje o demokraciji in pravičnosti
/
pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov
2.
dober, izbrušen stil:
veliki mojster leporečja
leporéčnik
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.,
ekspr.
kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:
težko poslušam tega leporečnika
leporéčnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.,
ekspr.
lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:
za svojo leporečnostjo skriva pravo čud
/
leporečnost njegovih govorov
leposlôvec
-vca
m
(
ȏ
)
pisec leposlovnih del:
priznan leposlovec
//
zastar.
estet
leposlôven
-vna -o
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na leposlovje:
zbornik vsebuje tudi leposlovne tekste
;
brati leposlovne knjige
/
leposlovni jezik
/
leposlovna razpravica
leposlôvje
-a
s
(
ȏ
)
1.
umetniška literatura:
domače leposlovje
2.
zastar.
estetika
lepôta
-e
ž
(
ó
)
1.
lastnost, značilnost lepega:
a)
njena lepota je že minila
;
opevati žensko lepoto
;
dekliška lepota
;
klasična, vzvišena lepota
;
ekspr.
krhka lepota
;
lepota oči
;
domišljava zaradi svoje lepote
b)
lepota pisateljevega stila
;
lepota vaj na orodju
;
koliko lepote je v tem kipu
c)
duševna lepota
;
lepota značaja
č)
lepota morja
;
občudovati lepoto narave, gorskega sveta
;
lepota pomladi
//
kar je lepo:
zdaj je spoznal, kaj je lepota
;
helenistični tip lepote
;
zakoni lepote
;
imeti čut za lepoto
2.
tudi mn.
lepa stvar:
občudovati naravne lepote
;
ta načrt bi uničil lepote gorske doline
;
ekspr.
katera ženska bo oblečena v to lepoto
lepo obleko
/
ekspr.
to dekle pa res ni kaka posebna lepota
ni posebno lepa
;
star.
zbrale so se lepote z vsega sveta
lepotice
;
zastar.
slika ni posebne lepote
ni posebno lepa
/
star.,
kot nagovor
kam greš, lepota moja
3.
knjiž.,
v povedni rabi
izraža veliko prijetnost česa:
tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti
●
star.
zanemarjeni park mestu ni na lepoto
v okras
;
ekspr.
sijala je v vsej svoji lepoti
bila je zelo lepa
;
pog.,
šalj.
deveta lepota
jamica na bradi
;
ekspr.
bila je cvet lepote
najlepša, zelo lepa
lepôtec
-tca
m
(
ó
)
zelo lep moški:
biti domišljav lepotec
;
ekspr.
kdo je ta lepotec
//
ekspr.
kar je zelo lepo:
gamsi, lepotci naših gor
/
to je lepotec med kaktusi
najlepši
lepôten
-tna -o
prid.
(
ó
)
1.
nanašajoč se na lepoto:
lepotne prvine
/
to je žalilo njegov lepotni čut
;
lepotni ideal tistega časa
;
bradavice in druge lepotne napake
;
izdelek z lepotno napako
;
imeti stroga lepotna merila
/
izvoliti lepotno kraljico
miss
;
prirediti lepotno tekmovanje
2.
ki je za lepšanje:
lepotna sredstva
/
lepotni obliž
;
lepotna maska za obraz
/
lepotna kirurgija
;
napraviti lepotno operacijo
/
odpreti lepotni salon
kozmetični salon
3.
ki se goji za okras;
okrasen
:
lepotni grm
;
lepotne rastline
●
knjiž.
postaviti se v lepotno pozo
pozo, ki naj izraža lepoto
♦
kozm.
lepotna pika
naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi
;
zal.
lepotna izdaja
izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični
opremi; luksuzna izdaja
lepôtno
prisl.
:
lepotno oblikovan
;
ta spomenik lepotno ni med pomembnejšimi
glede na lepoto
lepotíca
-e
ž
(
í
)
1.
zelo lepa ženska:
njegova žena je lepotica
;
ekspr.
lepotica ni, je pa privlačna
/
voliti lepotico Jadrana
miss, lepotno kraljico
//
ekspr.
kar je zelo lepo:
kateri vrtnar je vzgojil to lepotico
2.
zastar.
lepotilno sredstvo, ličilo:
na obrazu ima precej lepotice
lepotíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
ki se goji za okras;
okrasen
:
lepotično drevo
;
nasaditi lepotično grmovje
2.
knjiž.
lepotilen
,
kozmetičen
:
lepotična sredstva
●
knjiž.
lepotične napake
lepotne
lepotíčenje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od lepotičiti:
porabiti dosti časa za lepotičenje
lepotíčica
-e
ž
(
í
)
šalj.
lepotica
:
sosedova lepotičica se bo poročila
/
kot nagovor
kam greš, lepotičica
lepotíčiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom:
lepotičiti obraz, telo
;
sedela je pred ogledalom in se lepotičila
;
ženske se rade lepotičijo
;
lepotičiti si obraz
//
knjiž.,
ekspr.
krasiti, lepšati sploh:
rad je lepotičil svojo pisavo
/
lepotičiti govorjenje s tujkami
lepotíčje
-a
s
(
ȋ
)
knjiž.
1.
okrasni predmeti za nošenje na telesu;
nakit
:
biserno lepotičje
;
lepotičje iz zlata
;
izdatki, skrinjica za lepotičje
;
pren.
te lastnosti so lepotičje njene duše
2.
okrasni predmeti, okrasje:
obložiti smrečico z lepotičjem
;
stekleno lepotičje v vitrini
lepotíčka
-e
ž
(
í
)
šalj.
lepotica
:
kdo je ta lepotička
/
po cestah postavajo lepotičke
/
kot nagovor
pelji me k šefu, lepotička
lepotíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
knjiž.
lepota
:
njena nekdanja lepotija je minila
;
kakšna lepotija
/
lepotija Prešernovih pesmi
/
rad bi sam videl vse te lepotije
;
lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja
2.
star.
okras
,
okrasek
:
s stropa visijo trakovi in druge lepotije
;
izdelovati lepotije iz slonove kosti
/
njena mladost je hiši v lepotijo
lepotílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se lepša obraz:
uporabljati lepotilna sredstva
/
lepotilna krema
/
lepotilni salon
kozmetični salon
lepotílo
-a
s
(
í
)
sredstvo za lepšanje obraza:
uporabljati lepotila
;
v sobi je dišalo po lepotilih
;
toaletna mizica z lepotili
lepotína
-e
ž
(
í
)
nav. mn.,
star.
okrasni predmeti za nošenje na telesu;
nakit
:
še vedno hrani lepotine pokojne žene
lepotíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
knjiž.
krasiti
,
lepšati
:
roko ji lepoti zlat prstan
;
rože lepotijo polje
lepotíti se
lepšati se, lepotičiti se:
lepotiti se pred ogledalom
lepôtka
-e
ž
(
ó
)
knjiž.
lepotica
:
lepotka ga je očarala
lepôtnost
-i
ž
(
ó
)
um.
kar (naj) vzbudi vtis lepega:
z resno lepotnostjo modelirani obrazi
;
cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti
;
lepotnost železobetona
/
umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti
lepoti
lepôtnosten
-tna -o
(
ó
)
pridevnik od lepotnost:
lepotnostne osnove
lepoúmen
-mna -o
prid.
(
ú ū
)
knjiž.
ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti:
izobražen in lepoumen človek
/
lepoumno govorjenje
lepoúmnik
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti:
on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik
;
lepoumniki romantiki
;
lepoumnik in mecen
lepoúmniški
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na lepoumnike:
biti lepoumniški inteligent
/
slovensko lepoumniško kulturno izročilo
lepoznánec
-nca
m
(
ȃ
)
zastar.
leposlovec
:
v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci
//
estet
:
tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec
lepoznánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
leposloven
:
bral je učene pa tudi lepoznanske knjige
/
izdajati lepoznanski list
//
estetski
:
jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa
lepoznánstvo
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
leposlovje
:
napredek lepoznanstva
/
zabavno lepoznanstvo
//
estetika
:
kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake
;
načela lepoznanstva
lépra
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza
naredijo obsežne rane;
gobavost
:
zboleti za lepro
leprózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
med.
gobav
:
leprozni bolniki
/
leprozne spremembe na koži
leprozórij
-a
m
(
ọ́
)
knjiž.
bolnišnica za gobavce:
osamiti bolnika v leprozoriju
lépšanje
-a
s
(
ẹ̑
)
glagolnik od lepšati:
lepšanje hiše
/
lepšanje obraza
lépšati
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
delati kaj (bolj) lepo:
lepšati sobo
/
lepšati svojo govorico
/
ljubezen lepša in lajša življenje
/
ženske se rade lepšajo
lepotičijo
leptosomátik
-a
m
(
á
)
antr.
človek ozke telesne gradnje:
lepúšast
-a -o
prid.
(
ú
)
knjiž.,
ekspr.
nekoliko lep:
njegova lepušasta hči
lepúšen
-šna -o
prid.
(
ū
)
knjiž.,
ekspr.
nekoliko lep:
lepušna natakarica
lêr
-a
m
(
ȇ
)
pog.
vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila;
prosti tek
1
:
na vsakem križišču, kjer stoji, prestavi v ler
//
ekspr.
stanje, ko se kako delo, kaka dejavnost ne opravlja:
spraviti koga iz lera
;
po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala
dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti
;
biti v leru
/
film se zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti
ponekod prestavi v ler
lés
1
-á
stil.
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov:
pridelek, prirastek lesa
/
les gori, se napne, vpija vlago
;
les poka, strohni, se suši
;
impregnirati les
;
sekati, skobljati, žagati les
;
škodljivci uničujejo les
;
uporabljati les za izdelavo orodja
;
vrezati črke v les
;
črviv, preperel, suh, trhel, žilav les
;
les je grčav, mehek, trd
;
kos lesa
;
lastnosti, struktura lesa
;
obdelava, predelava lesa
;
vrste lesa
;
kip je iz lesa
;
palice iz različnega lesa
iz različnih vrst lesa
;
grče, razpoke v lesu
;
ne stoj, kakor bi bil iz lesa
/
bukov, hrastov, lipov, smrekov les
/
les pod linolejem ne more dihati
ne pride v stik z zrakom
;
rezbariti v lesu
iz lesa
/
mn.:
eksotični lesovi
vrste eksotičnega lesa
;
lesovi svetle barve
2.
kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo:
izvažati les
;
spravljati les iz gozda
;
spuščati les po drči
;
delavci zlagajo les
;
kubični meter lesa
;
skladovnice lesa na žagi
;
trgovina z lesom
/
gradbeni les
za gradnje ali za pomožne konstrukcije
;
stavbni les
za lesene konstrukcije v stavbi
;
tesani, žagani les
;
les za kurjavo
3.
gozdna drevesa, gozdno drevje:
posekati les in ga pripraviti za žago
;
pridelovanje drobnega lesa
;
sečnja lesa
/
tak les raste povsod
tako drevo, tak grm
;
goji topolov les
topolovo drevje
4.
nav. mn.,
knjiž.
gozd
:
les šumi
;
veter je bučal skozi lesove
;
iti po drva v les
;
mračni lesi
/
les zarašča pašnike
●
um. žarg.
umetnik tokrat razstavlja samo les
umetniške izdelke iz lesa
;
on je iz drugačnega lesa kot jaz
(po naravi) drugačen
;
pog.,
ekspr.
biti (malo) čez les
čudaški, neumen
;
vznes.
Kristus visi razpet na lesu
v krščanskem okolju
na križu
;
gostinska soba je vsa v lesu
stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami
;
dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa
v krščanskem okolju
vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo
;
nar.
gadov les
grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika
;
nar.
kačji les
grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita
;
nar.
pasji
ali
volčji les
grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami;
puhastolistno kosteličevje
;
star.
popotni les
popotna palica
♦
agr.
rastni, rodni les
;
bot.
božji les
zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium
;
dišeči les
prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus
;
gozd.
črni les
les iglastega drevja
;
okrogli les
ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene
;
pozni les
gostejša plast lesa v letnici
;
prodati stoječi les
ali
les na panju
gozdna drevesa, ki še niso posekana
;
kem.
suha destilacija lesa
;
les.
les dela
se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage
;
jamski les
okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih
;
mehki, trdi les
;
tehnični les
ves les razen drv
;
pohištvo iz upognjenega lesa
omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi
;
vezani les
vezane in panelne plošče
;
papir.
brusiti les
z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
;
teh.
celulozni les
za pridobivanje celuloze
lês
2
prisl.
(
é
)
1.
nar.
sem
,
semle
:
ne more priti les
/
kot poziv
les pojdi
2.
v medmetni rabi,
kot klic govedu
na levo!:
sivka, les
/
les (k) sebi
lésa
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji:
stara lesa škriplje
;
odpreti, odriniti leso
;
zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle
/
iti skozi leso
2.
priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena:
potegniti leso iz sušilnice
;
razgrniti hruške na leso
;
polne lese bučnic, krhljev
/
sušilna lesa
3.
plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja:
napraviti okrog staje leso
;
ograditi pašnik z leso
♦
agr.
zasenčiti posevek v drevesnici z leso
s steno, spleteno iz šibja, protja
lésar
-ja
m
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.
kdor je zaposlen v lesni gospodarski dejavnosti:
gozdarji in lesarji
2.
zool.
hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev ali iglavcev, Xyloterus:
lésarski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo:
gozdarska, lesarska in lovska zbirka
/
lesarski delovodja
lésarstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo
lesa:
vprašanje gozdarstva in lesarstva
lésen
1
-sna -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na les
1
:
a)
lesni izdelki
;
kuriti z lesnimi odpadki
/
gnojiti z lesnim pepelom
;
lesno oglje
b)
lesni kombinat
;
lesna industrija, obrt, trgovina
;
lesno gospodarstvo, podjetje
/
lesni in gozdni delavci
;
lesni tehnik
/
lesni črv
;
lesni vijaki
;
lesna goba
goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
c)
lesni prirastek
/
lesno vlakno
č)
prevzela ga je lesna tišina
♦
agr.
lesni brst
brst, iz katerega se razvije mladika
;
bot.
lesna rastlina
rastlina, ki ima olesenelo steblo
;
farm.
lesni špirit
metanol, metilalkohol
;
gozd.
posekati 100 m
3
lesne gmote
količine lesa
;
lesna trohnoba
glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva
;
grad.
lesni beton
beton z dodatkom žagovine
;
lesni cement
cementna malta z dodatkom žagovine
;
kem.
lesni katran
katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa
;
lesni plin
generatorski plin iz lesa za pogon motorjev
;
les.
lesna moka
zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina
;
lesna volna
grobi volni podoben lesni proizvod
;
papir.
lesni papir
;
teh.
lesna celuloza
lesén
2
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
ki je iz lesa:
lesen drog, klin, vijak
;
na grobu stoji lesen križ
;
lesen okvir
;
lesena embalaža
;
lesene grablje, vile
;
izdelovati lesene igrače
;
lesene stopnice
;
lesena škatla
;
jesti z leseno žlico
;
ograja je lesena
;
stal je pred njim kot lesen
/
lesen pod, strop
;
lesena gradnja, konstrukcija
;
invalid z leseno nogo
/
lesen konj
;
lesena roba
♦
les.
lesena blazina
podloga iz trdega lesa
2.
ki vsebuje trda celulozna vlakna;
lesnat
2
:
lesena koleraba, repa
;
redkvica je stara in lesena
3.
ekspr.
negiben
,
tog
:
prsti so od mraza leseni
;
noge imam čisto lesene
/
končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj
/
lesen smeh
//
neroden
2
,
okoren
:
v družbi je zelo lesen
;
ne bodi tako lesen
/
hoditi z lesenimi koraki
/
kot psovka
zgani se, klada lesena
leséno
prisl.
:
drži se, vede se leseno
;
leseno se prestopati, se prikloniti
;
že dolgo ne govoriva, je rekel leseno
lesénast
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
podoben lesu:
lesenasta vlakna rastline
lesenéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
spreminjati se v les:
stebla lesenijo
2.
ekspr.
postajati negiben, tog:
čutil je, da mu noge lesenijo
lesenína
-e
ž
(
í
)
les.
izdelki iz lesa:
trgovati z lesenino
lesenjáča
-e
ž
(
á
)
knjiž.
lesena hiša, baraka:
postaviti lesenjačo
;
v lesenjači je bila urejena točilnica
;
lesenjača iz hrastovine
//
ekspr.
lesen predmet, izdelek sploh:
invalid z okorno lesenjačo
/
to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu
barko
lesenják
-a
m
(
á
)
ekspr.
lesen predmet, izdelek, ki predstavlja človeka, žival:
stric mu je izrezljal konjička in ta lesenjak je bil njegova
najljubša igrača
lesénost
-i
ž
(
ẹ̑
)
ekspr.
negibnost
,
togost
:
lesenost njene roke
/
lesenost birokratov
//
nerodnost
,
okornost
:
ni ji ugajal zaradi svoje oglatosti in lesenosti
/
lesenost gibov
lésica
-e
ž
(
ẹ́
)
manjšalnica od lesa:
zapreti lesico
/
lese in lesice s sadjem
lèsk
léska
in
lêska
in
lésk -a
m
(
ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑
)
1.
videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe:
dati, vrniti parketu lesk
;
pohištvo je izgubilo lesk
;
odvzeti tkanini lesk
;
moten lesk
;
lesk mineralov
/
kovinski, svileni lesk
;
lesk las, oči
;
lesk orožja
/
oči se svetijo v vlažnem lesku
;
lesk v očeh
odbijanje svetlobe
;
pren.,
ekspr.
lesk njegove hrabrosti še ni potemnel
♦
les.,
tekst.
medli, visoki lesk
2.
ekspr.
razkošje
,
sijaj
:
omamil jih je z zunanjim leskom
;
lesk palač
;
lesk in blesk
léska
-e
ž
(
ẹ́
)
grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami:
po gmajni rastejo leske
;
upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike
;
urezati si v leski palico
v leskovem grmu
/
leska se praši
pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
/
pog.
obroči iz leske
leskovega lesa
♦
agr.
debeloplodna leska
;
vrtn.
rdeča leska
okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea
;
turška leska
okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna
lêskaj
prisl.
(
é
)
nar. dolenjsko
sem
,
semle
:
pridi malo leskaj
leskèč
-éča -e
prid.
(
ȅ ẹ́
)
zastar.
bleščeč, lesketajoč se:
leskeči zlatniki
;
leskeče oči
/
vlakna so leskeča in gladka
leskèt
-éta
m
(
ȅ ẹ́
)
knjiž.
lesk
,
lesketanje
:
rahel lesket je ležal na mirni gladini
;
lesket mečev
/
lesket v očeh
/
lesket sonca
lesketánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od lesketati se:
lesketanje morja
;
lesketanje oči
/
lesketanje zvezd
lesketáti se
-ám se
in
-éčem se
stil.
lesketáti -ám
in
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
1.
odbijati iskrečo se svetlobo:
biser se lesketa
;
morska gladina, rosa se lesketa
;
meči so se lesketali
;
oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja
;
okna se lesketajo v soncu
;
kapljice na veji so se lesketale kot biseri
;
vino se lesketa kot zlato
/
na prsih se mu lesketajo medalje
;
solze se ji lesketajo v očeh
//
odbijati svetlobo sploh:
mokra cesta se lesketa v luči svetilk
;
njeni črni lasje so se lesketali
;
motno se lesketati
/
na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
2.
svetiti
,
sijati
:
lučke se lesketajo
;
zvezde se lesketajo bolj kot prej
/
zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje
/
v grmovju se lesketajo kresnice
;
ekspr.
v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost
je zaznavna, vidna
3.
ekspr.
belo odsevati:
hiša se je lesketala v mesečini
;
dekletova bela polt se je lesketala v mraku
/
prod ob reki se belo lesketa
●
ekspr.
kupola se lesketa od zlata
je pozlačena, zlata
;
ekspr.
v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov
v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov
;
ekspr.
mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini
se iskreč odbijajo od nje
;
ekspr.
biser se je lesketal pri biseru
bilo je zelo veliko biserov
;
ekspr.
sneg se lesketa, da jemlje vid
zelo se lesketa
lesketajóč se
-a -e:
luske lesketajoč se odpadajo
;
lesketajoče (se) luči v daljavi
;
v upanju lesketajoče (se) oči
;
lesketajoče (se) perje divjega petelina
;
srebrno (se) lesketajoča reka
lesketàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
knjiž.
bleščeč, lesketajoč se:
lesketava gladina
;
lesketave oči
/
dvorane z lesketavim pohištvom
/
lesketava domislica
;
lesketavo obilje metafor
leskôten
-tna -o
prid.
(
ó
)
knjiž.
bleščeč, lesketajoč se:
leskotni ščiti in meči
/
lanena vlakna so leskotna
léskov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na lesko:
leskov les
;
leskove veje
/
odrezati leskovo palico, šibo
/
leskov nasad
/
leskove mačice
●
ekspr.
namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem
natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh
leskováča
-e
ž
(
á
)
star.
leskova palica, šiba:
urezati si leskovačo
leskovína
in
léskovina -e
ž
(
í; ẹ́
)
1.
leskov les:
izdelek iz leskovine
2.
leskovo grmovje:
leskovina je že zelena
;
leskovina na gmajni
/
vojaki so pokrili topove z leskovino
leskovimi vejami
léskovje
-a
s
(
ẹ́
)
leskovo grmovje:
gmajna z leskovjem
léskovka
-e
ž
(
ẹ́
)
leskova palica, šiba:
urezati si leskovko
;
udariti vola z leskovko
●
ekspr.
kadar je nagajal, je pela leskovka
je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh
;
ekspr.
misli, da smo otroci, ki jih lahko ukrotiš z leskovko
s tem, da jih natepeš; s silo, pritiskom
lésnat
1
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
bot.
ki ima olesenelo steblo:
lesnate in zelnate rastline
2.
star.
gozdnat
:
lesnati vrhovi hribov
lesnàt
2
-áta -o
in
lésnat -a -o
prid.
(
ȁ ā; ẹ̑
)
ki vsebuje trda celulozna vlakna:
odstraniti zelenjavi lesnate dele
;
redkvice so stare in lesnate
lesníčnik
-a
m
(
ȋ
)
nar.
lesnika
:
jesti sladke koreninice in lesničnike
lésnik
-a
m
(
ẹ̑
)
mitol.
škrat, ki prebiva na drevju:
lesníka
-e
ž
(
í
)
samorasla, necepljena jablana ali njen sad:
posekati lesniko
;
drobne, trpke lesnike
;
krivenčasta lesnika na gmajni
//
slabš.
slabo, drobno jabolko sploh:
kdo bo jedel te lesnike
●
ekspr.
ugrizniti v lesniko
lotiti se česa neprijetnega, neugodnega
lesníkovec
-vca
m
(
í
)
mošt iz lesnik:
ponudil jim je črnega kruha in trpkega lesnikovca
lesnína
-e
ž
(
ī
)
1.
lesna snov, les:
ličinke uničujejo lesnino
2.
izdelki iz lesa:
trgovina z lesnino
lesnjáča
-e
ž
(
á
)
nar.
lesnika
lésno...
prvi del zloženk
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na lésen:
lesnoindustrijski, lesnoobdelovalen
lésnoindustríjski
-a -o
prid.
(
ẹ̄-ȋ
)
nanašajoč se na lesno industrijo:
lesnoindustrijski kombinat
;
lesnoindustrijsko podjetje
/
lesnoindustrijski tehnik išče službo
lésnopredeloválen
-lna -o
prid.
(
ẹ̄-ȃ
)
nanašajoč se na predelovanje lesa:
lesnopredelovalna industrija
/
nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko
leso...
ali
léso...
prvi del zloženk
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na les
1
:
lesorez, lesostrugar, lesovrt
lesomérec
-rca
m
(
ẹ̑
)
les.
delavec, ki meri les:
lesonít
-a
m
(
ȋ
)
plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol,
lepil,
les.
vlaknena plošča:
obložiti steno z lesonitom
;
polaganje lesonita
;
vratca iz lesonita
lesoníten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lesonit:
lesonitna tla
/
lesonitne plošče
vlaknene plošče
lesoréz
-a
m
(
ẹ̑ ẹ̄
)
um.
grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži
reže v leseno ploščo:
na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez
//
odtis v tej tehniki:
razstava lesorezov
lesorézec
-zca
m
(
ẹ̑
)
1.
kdor dela lesoreze:
lesorezec ekspresionistične smeri
2.
knjiž.
rezbar
:
kipec je delo neznanega lesorezca
lesorézen
-zna -o
prid.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
nanašajoč se na lesorez:
lesorezni postopek
;
lesorezno orodje
/
lesorezne knjižne ilustracije
;
stare bakrorezne in lesorezne plošče za tiskanje jasličnih figuric
lésostrugár
-ja
m
(
ẹ̑-á
)
delavec, ki struži les:
podjetje sprejme kvalificiranega lesostrugarja
lesovína
-e
ž
(
í
)
1.
papir.
lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem:
uporabljati lesovino za izdelavo kartona
;
tovarna lesovine
;
les za lesovino
/
bela lesovina
iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami
2.
lesna snov, les:
trhla lesovina v vratih se je zdrobila
lesovínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lesovino:
lesovinska masa
♦
les.
lesovinska plošča
plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol,
lepil; vlaknena plošča
lesôvje
-a
s
(
ȏ
)
1.
star.
gozd
:
za hišo se širi lesovje
;
temno lesovje
/
krčiti lesovje
;
ta predel je porasel s slabim lesovjem
2.
večji kosi lesa, zlasti v gradbenih konstrukcijah:
od hiše je ostal le zid in ožgano lesovje
;
tesarji vežejo lesovje za ostrešje
;
oporno lesovje
/
narasla reka nosi s seboj lesovje
lesovŕt
-a
m
(
ȓ
)
zool.
hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev, Xyleborus dispar:
lèst
-í
[
ləst
]
ž
(
ə̏ ȋ
)
zastar.
prevara
,
zvijača
,
zvijačnost
:
dobiti kaj ne s silo, ampak z lestjo
;
pridobiti si naklonjenost z lestmi
/
v njegovem ravnanju ni lesti in zlobe
/
za dosego cilja je uporabila vse svoje lesti in čare
lesténčen
-čna -o
(
ẹ̄
)
pridevnik od lestenec:
lestenčna kljuka
lesténec
-nca
m
(
ẹ́
)
okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa:
kristalni, razkošen lestenec
;
lestenec z desetimi svečami, žarnicami
/
dvorano je razsvetljeval starinski lestenec
léstev
-tve
tudi
léstva -e
ž
(
ẹ̄
)
priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje:
prisloniti lestev na zid
;
iti, plezati po lestvi
;
kovinska lestev
;
stopiti na prvi klin lestve
/
dvokraka, enokraka lestev
;
gasilske lestve
;
mornarska lestev
vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v
rešilni čoln
;
požarna lestev
pritrjena na zidu za zasilno reševanje
;
vrvna lestev
;
pren.,
ekspr.
vzpenjati se po družbeni lestvi
●
ekspr.
držati komu lestev
pomagati mu, da kaj (slabega) opravi
//
tej podobna priprava na strani voza:
pritrditi lestve na ročice
;
stopal je ob vozu in se držal za lestev
lésti
lézem
nedov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
1.
premikati se, dotikajoč se podlage s telesom:
kača, polž leze
;
gosenica leze po listu
;
po poti lezejo deževniki
;
pren.,
ekspr.
temen oblak leze čez sonce
//
premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage:
mravlja leze
;
čebele lezejo po satu
;
muha leze po šipi
/
tiger leze proti svoji žrtvi
se plazi
//
navadno s prislovnim določilom
premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami:
lesti izpod postelje, s skale
;
lesti skozi okno
;
previdno je lezel v vodo
/
gledati otroka, kako hitro leze
/
lesti čez ograjo, na drevo
plezati
2.
ekspr.,
navadno s prislovnim določilom
počasi, navadno tudi s težavo premikati se:
veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel
;
vlak leze po strmini
/
prihuljene postave so lezle iz teme
;
bolnik leze od postelje k mizi
;
skupina planincev leze proti vrhu
;
upognjen pod težkim bremenom leze navkreber
/
ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti
orožju
/
kazalec leze proti dvanajsti
;
sonce leze višje in višje
;
pren.
njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih
//
počasi teči, polzeti:
znojne kaplje mu lezejo po čelu
;
solza leze po licu
/
reka leze po ravnini
3.
ekspr.
hoditi
,
iti
:
kadar je mogel, je lezel v mesto
;
kaj pa lezeš tja, če si bolan
;
lezeš kot polž
zelo počasi
/
lesti po vseh štirih
4.
nav. ekspr.,
s prislovnim določilom
prodirati, riniti iz česa ali v kaj:
žebelj leze iz deske
;
kol pod težkimi udarci počasi leze v tla
/
prva travica že leze iz zemlje
//
počasi v majhni količini, stopnji prihajati:
iz vseh razpok je lezla voda
/
ekspr.
jutranja svetloba leze skozi nizka okna
/
mraz leze v sobo, v telo
5.
navadno s prislovnim določilom
počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta:
naramnica ji leze z rame
;
nahrbtnik mu leze na stran
;
hlače lezejo dol
/
ne maram nositi te rute, ker leze
6.
s prislovnim določilom
večati območje svojega delovanja, vplivanja:
mraz mu leze po hrbtu
;
prijetna toplota leze po telesu
;
utrujenost leze po žilah
;
bolečina v nogi leze višje in višje
//
rastoč pokrivati vedno večjo površino:
slak leze čez plot
;
bršljan leze po razvalinah
7.
ekspr.,
navadno v zvezi z
v
počasi se bližati čemu (slabemu):
poletje že leze v jesen
;
mož že leze proti sedemdesetemu letu
/
ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo
/
lesti v dolgove
;
bolj in bolj so lezli v revščino
8.
ekspr.
počasi minevati:
ure lezejo
;
čas leze po polževo
●
ekspr.
prišlo je vse, kar leze in gre
veliko ljudi
;
ekspr.
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic
gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi
;
ekspr.
gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala
so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa
;
ekspr.
sonce leze izza hriba
vzhaja
, za hrib
zahaja
;
ekspr.
zelenje že leze proti vrhu hriba
tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni
;
ekspr.
hiša že leze na kup
se podira, razpada
;
ekspr.
tak je, da pred težavami leze na kup
postaja malodušen
;
ekspr.
molčal je in kar lezel na kup, vase
iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno
;
ekspr.
spanec mu leze na oči
postaja zaspan
;
ekspr.
glava mu že leze na prsi
zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne
more več držati vzravnano
;
šalj.
pijača mu že leze v glavo
opijanja se, postaja pijan
;
oče že leze v dve gubé
dobiva sključeno držo
;
ekspr.
cesta se vijuga po dolini in leze v hrib
se vzpenja
;
ekspr.
strah mu leze v kosti
začenja se bati
;
šalj.
to vino je tako, da leze v lase
je močno
;
ekspr.
mož leze v leta
počasi se stara
;
pog.,
ekspr.
lesti komu v zadnjico, nekam,
vulg.
v rit
izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti
si naklonjenost
;
pog.
učenec komaj leze
težko izdeluje v šoli
;
pog.
blago leze narazen
postaja vedno tanjše, se na več mestih trga
;
ekspr.
lica mu lezejo narazen od zadovoljstva
poteze obraza kažejo, da je zadovoljen
;
ekspr.
posestvo, premoženje leze narazen
se manjša, propada
;
pog.
oči mu že lezejo skupaj
postaja zelo zaspan
;
pog.
lesti vkup od lakote
biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote
léstven
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na lestev:
lestveni klini
/
knjiž.
pripeljati seno z lestvenim vozom
z lojtrskim vozom, lojtrnikom
♦
grad.
lestvene stopnice
preproste strme stopnice, podobne lestvi
léstvenica
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice;
lestvenik
:
ena lestvenica se je zlomila
;
uporabiti smreko za lestvenico
2.
nav. mn.,
knjiž.
lojtrski voz, lojtrnik:
zapeljati lestvenice pod kozolec
;
lestvenice so polne snopov
léstvenik
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice:
lestev se je gugala, ker je stala na tleh samo z enim lestvenikom
2.
knjiž.
lojtrski voz, lojtrnik:
potegniti lestvenik izpod kozolca
;
drdrajoči lestveniki
léstvica
-e
ž
(
ẹ̄
)
1.
manjšalnica od lestev:
prisloniti lestvico
;
stati na lestvici
;
plezati po lestvici
/
vrvna lestvica
;
pren.,
ekspr.
vzpenjati se po socialni lestvici
;
stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
2.
lestvi podobna priprava na strani voza;
lojtrnica
:
stopal je ob vozu in se držal za lestvico
3.
znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in
izhodiščno točko:
lestvica na termometru
;
črtice lestvice so rdeče
/
Celzijeva lestvica
za merjenje temperature z ničlo pri ledišču in s 100° pri vrelišču
vode
/
merilna lestvica
4.
navadno s prilastkom
razvrstitev, vrsta posameznih enot kake skupine po stopnjah,
zaporedju:
proizvodnja tovarne obsega vso lestvico od najmanjših do največjih
izdelkov
;
sestaviti lestvico najboljših košarkarjev
;
razporejati rezultate v lestvice
/
davčna, tarifna lestvica
;
plačilna lestvica
;
vrednostna lestvica
;
zgornja meja starostne lestvice
;
publ.
rang lestvica
/
lestvica republiške lige je nespremenjena
/
top lestvica
razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih,
popularnih skladb
5.
ekspr.,
z rodilnikom
množina različnih stvari iste vrste:
lestvica čustev
;
bogata lestvica izraznih možnosti
●
knjiž.
narediti komu živo lestvico
nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako
povzpne
;
publ.
ta država je v pridelovanju riža na vrhu svetovne lestvice
na prvem mestu; na enem izmed prvih mest
♦
alp.
težavnostna lestvica plezalnih tur
;
fiz.
lestvica
dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine
;
Fahrenheitova lestvica
za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču
vode
;
Kelvinova
ali
absolutna lestvica
za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in
z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja
;
geol.
Mercallijeva lestvica
razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice
na zemeljski površini
;
glasb.
lestvica
določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov
;
celotonska lestvica
ki ima v obsegu oktave samo cele tone
;
diatonična lestvica
ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone
;
durova, molova lestvica
;
kromatična lestvica
ki ima v obsegu oktave samo poltone
;
meteor.
Beaufortova lestvica
razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi,
katere povzroča
;
min.
Mohsova trdotna lestvica
razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa
stopnja trdote
;
šport.
jakostna lestvica
razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede
na dosežene rezultate
léstvičast
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
podoben lestvici:
stol z lestvičastim naslonjalom
léstvičen
-čna -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na lestvico:
lestvični klini
/
knjiž.
lestvični voz
lojtrski voz, lojtrnik
/
lestvični toni
lestvína
-e
ž
(
í
)
drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice:
sedel je na lestvi in se držal za lestvine
♦
šport.
bradeljnica
léš
-a
m
(
ẹ̑
)
pogašeni delci premoga;
ugasek
:
odvažati leš
;
posuti atletsko stezo z lešem
léščarka
-e
ž
(
ẹ̑
)
zool.
rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom;
gozdni jereb
:
loviti leščarke
leščáti se
-ím se
nedov.
, lêšči se
in
léšči se; lêščal se
in
léščal se
(
á í
)
zastar.
bleščati se, lesketati se:
oko se lešči
/
v očeh se ji leščijo solze
leščèč se
-éča -e:
leščeči (se) kapniki
léščerba
-e
ž
(
ẹ̄
)
nekdaj
preprosta svetilka na loj, olje:
leščerba brli
;
nad mizo visi leščerba
;
šel je v hlev in si svetil z leščerbo
;
ugasnil je kot leščerba, ki ji poide olje
//
ekspr.
luč, ki slabo, medlo sveti:
zamenjaj žarnico, pri tej leščerbi se ne da brati
léščev
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nar. dolenjsko
leskov
:
leščeva palica
léščevje
-a
s
(
ẹ́
)
leskovo grmovje:
tam raste samo leščevje
;
sekati leščevje ob poti
;
pašnik z leščevjem in brinjem
/
iti v leščevje lešnike nabirat
/
steza drži po leščevju
po svetu, poraslem z leskami
léščevka
-e
ž
(
ẹ́
)
star.
leskova palica, šiba:
odrezati leščevko
leščílnik
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
loščilnik
:
kombinacija sesalnika in leščilnika
léščiti
-im
nedov.
(
ẹ̄
)
knjiž.
loščiti
,
svetliti
:
leščiti parket, usnje
leščúr
-ja
m
(
ú
)
zool.
morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis:
naravna rastišča leščurjev
léšnik
-a
m
(
ẹ́
)
sad leske:
lešniki so že zreli
;
jesti lešnike
;
luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike
;
kakor lešniki debele solze
/
dodati omaki za lešnik masla
/
lešniki so dobro obrodili
leska
●
ekspr.
to ni vredno piškavega lešnika
zelo malo, nič
;
preg.
s hudičem ni dobro lešnikov brati
s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦
bot.
ameriški lešnik
nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji, Arachis
hypogaea
léšnikar
-ja
m
(
ẹ́
)
zool.
1.
ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z
gozdnimi sadeži;
krekovt
:
krek, krek, hrešči lešnikar
2.
hrošč, katerega ličinka uničuje lešnike, Balaninus nucum:
léšnikarica
-e
ž
(
ẹ́
)
nar.
ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z
gozdnimi sadeži;
krekovt
léšnikast
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
po barvi podoben lešniku:
lešnikaste oči
léšnikasto
prisl.
:
lešnikasto rjave oči
léšnikov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na lešnik:
lešnikove lupine
;
lešnikova jedrca
/
lešnikov nadev, sladoled
;
lešnikova čokolada, potica
;
zavitek lešnikovih napolitank
/
obleka lešnikove barve
léšnikovo
prisl.
:
lešnikovo rjave oči
lèt
léta
m
(
ȅ ẹ̄
)
1.
glagolnik od leteti ali letati:
let je naravno gibanje ptičev
;
opazovati ptice med letom
;
ptičji let
;
lahkoten let metuljev
;
let sove je tih
/
let bombnikov
;
letalo z nenavadno hitrim letom
/
let puščice
;
dolžina leta granate
/
v letu
ptica je v letu lovila mušice
;
ustreliti ptico v letu
;
divje gosi v letu
/
z oslabljenim pomenom
spustiti se v neslišnem letu na tla
●
let. žarg.
spuščati se v mrtvem letu
v brezmotornem letu
2.
krajevno, časovno omejeno letenje;
polet
:
odpovedati let
♦
aer.
brezmotorni let
z izključenim motorjem ali z odvzetim plinom
;
drsni let
spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod
najmanjšim možnim kotom
;
letalo leti v nizkem letu
;
navt.
let
pot, ki jo napravi jadrnica med dvema obratoma pri križarjenju
;
šport.
let
del skoka, ko se telo giblje po zraku
letáj
-a
m
(
ȃ
)
star.
polet
,
let
:
preleteti v enem letaju
leták
-a
m
(
á
)
list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v javnosti:
letalo meče nad mestom letake
;
širiti politične brošure in letake
;
trositi letake po ulici
;
propagandni letak
letálce
-a
s
(
ā
)
nav. ekspr.
manjšalnica od letalo:
tako letalce ima majhen razpon kril
/
papirnato letalce
letálec
-lca
[
tudi
letau̯ca
]
m
(
ȃ
)
1.
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom:
postati letalec
/
jadralni, motorni letalec
;
športni letalec
;
vojni letalci
//
aeronavt
:
letalci v zrakoplovu
2.
navadno s prilastkom
žival, ki leta:
ta ptič je dober letalec
;
netopir in drugi nočni letalci
letálen
1
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na letanje:
letalna sposobnost ptičev
/
sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj
♦
zool.
letalne mišice
mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti
;
letalna mrena
ali
letalna koža
mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje
;
letalna krila hroščev
;
letalna peresa
najmočnejša, največja peresa v perutih ptice
letálen
2
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
med.
smrten
,
smrtonosen
:
letalni izid bolezni
/
letalna doza strupa
♦
biol.
letalni gen
gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za
razmnoževanje, smrtni gen
letálno
prisl.
:
okvare te vrste se končajo letalno
letalíšče
-a
s
(
í
)
prostor za vzletanje in pristajanje letal:
graditi letališče
;
letalo se spušča nad letališče
;
na letališču je visokega gosta pozdravil predsednik vlade
/
civilno, matično, vojaško letališče
/
letališče na Brniku
letalíščen
-čna -o
(
ȋ
)
pridevnik od letališče:
množica na letališčni terasi
;
letališčna uprava
;
letališčno poslopje
letalíščnik
-a
m
(
ȋ
)
publ.
kdor je zaposlen pri letalskem podjetju, zlasti na letališču:
stavka rimskih letališčnikov
letalíški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na letališče:
letališke naprave
;
letališka signalizacija
;
letališko poslopje
/
letališke storitve
letálka
-e
[
tudi
letau̯ka
]
ž
(
ȃ
)
1.
ženska, ki je usposobljena za ravnanje z letalom:
nov rekord mlade letalke
/
jadralna letalka
2.
navadno s prilastkom
žival ženskega spola, ki leta:
lastovka je dobra letalka
letálnica
-e
ž
(
ȃ
)
publ.
velika (smučarska) skakalnica:
nova letalnica je zanesljiva
/
planiška letalnica
letálnik
-a
m
(
ȃ
)
zračno vozilo:
ideja oskrbe letalnikov z gorivom v zraku sega v pionirske čase
motornega letenja
;
izbrati letalnik iz hangarja
;
brezpilotni, jadralni letalnik
letálnost
-i
ž
(
ȃ
)
med.
število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo;
smrtnost
,
umrljivost
:
letalnost pri tej bolezni je velika
/
30-odstotna letalnost
letálo
-a
s
(
á
)
motorno zračno vozilo, težje od zraka:
letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti
;
sestreliti sovražno letalo
;
povzpeti se v letalo
;
odpotovati z letalom
;
kabina, krila, rep letala
;
nosilnost letala
;
pilotiranje letala
;
posadka letala
;
potniki v letalu
;
prevoz z letalom
/
letalo bobni, brni v zraku
/
dvomotorno, dvosedežno letalo
;
izvidniška letala
;
jadralno letalo
brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov
;
motorno, nadzvočno, reaktivno letalo
;
potniško letalo
;
šolsko letalo
za praktični pouk letenja
;
športno, vojaško letalo
;
vodno letalo
hidroplan
;
letalo na reaktivni pogon
♦
aer.
amfibijsko letalo
ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi
;
doseg letala
največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka
;
krilce letala
;
voj.
lovsko letalo
hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali
letalonosílka
-e
ž
(
ȋ
)
vojna ladja za prevoz, vzletanje in pristajanje letal:
graditi letalonosilke
;
letalo se spusti na letalonosilko
;
vzletišče letalonosilke
;
letalonosilke, križarke, rušilci
letálski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na letalce, letalo ali letalstvo:
a)
letalska šola
/
biti v letalski uniformi
/
odločil se je za letalski poklic
b)
letalska konstrukcija
/
letalski motor
;
letalsko krilo
/
razvoj letalske industrije
;
huda letalska nesreča
;
letalska proga Ljubljana–Zagreb
;
prodaja letalskih vozovnic
;
napasti letalsko oporišče
;
pilot in drugo letalsko osebje
;
letalsko podjetje
/
hud letalski napad
;
letalski promet
/
poslati pismo z letalsko pošto
c)
naše letalske enote
♦
ptt
letalsko pismo
nekdaj
pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast
rob
;
strojn.
(letalski) vijak
;
voj.
letalska eskadra
letálstvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali:
razvoj, zgodovina letalstva
/
civilno, potniško, športno, vojno letalstvo
;
jadralno, motorno letalstvo
/
odločil se je za letalstvo
letalski poklic
//
voj.
del armade, določen za tako dejavnost:
mornarica in letalstvo
2.
več letal, letala:
napad zavezniškega letalstva
3.
aeronavtika
,
aviatika
:
hiter razvoj našega letalstva
létanje
tudi
letánje -a
s
(
ẹ́; ȃ
)
glagolnik od letati:
opazovati letanje čebel
;
sposobnost ptičev za letanje
/
letanje z jadralnim letalom
/
kdaj bo konec njegovega letanja po hribih
/
iz hiše je bilo slišati kričanje in letanje
/
letanje za ženskami
●
ekspr.
preden je kaj dosegel, je imel dosti letanja
je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri
najrazličnejših ljudeh
letárgičen
-čna -o
prid.
(
á
)
knjiž.
duševno otopel, nedejaven:
postati letargičen
/
letargično življenje v podeželskem kraju
/
letargični učinek opija
♦
med.
letargični bolnik
;
letargično spanje
;
zool.
letargično stanje živali
letargíja
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo:
povsod je vladala letargija
;
vdajati se letargiji
;
izkopati se iz letargije
;
zbuditi koga iz letargije
♦
med.
bolezenska zaspanost
létati
-am
nedov.
,
tudi
letájte;
tudi
letála
(
ẹ́
)
1.
premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi,
zlasti s perutmi, krili:
čebele letajo iz panja
;
metulj leta od cveta do cveta
;
mušice letajo nad vodo
;
lastovke danes visoko letajo
/
jadralna letala letajo nad mestom
;
pren.,
ekspr.
njegove misli letajo domov
2.
ekspr.
večkrat opraviti kako pot;
hoditi
:
kar naprej leta v mesto
/
vedno leta okoli zdravnikov
//
z oslabljenim pomenom
izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje
določilo:
direktor je letal s seje na sejo
;
letati na sestanke, po veselicah
;
on rad leta po hribih
;
letati za zaslužkom
/
leta gledat vse filme
3.
pog.
tekati
:
otroci letajo po travniku in lovijo metulje
;
letati ven in noter
4.
ekspr.,
v zvezi z
za
prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga:
ali še vedno leta za njim
;
njen mož leta za drugimi ženskami
/
že leta za dekleti
5.
ekspr.,
z oslabljenim pomenom,
s predložnim povedkovim določilom
izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo:
hladno je, on pa leta brez suknjiča
;
vedno leta v kratkih hlačah
/
ne letaj bos, se boš prehladil
;
kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
●
star.
to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal
ko sem bil še otrok
;
ekspr.
ona previsoko leta
ima prevelike zahteve; je preveč domišljava
;
pog.
celo noč sem letal
sem moral hoditi na veliko potrebo
;
preg.
kdor visoko leta, nizko pade
kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in
pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto
neuspeh
letáje
:
letaje nad pokrajino, išče kragulj žrtev
letajóč
-a -e:
orel, letajoč med vrhovi gora
;
nizko letajoče lastovke
létavec
-vca
m
(
ẹ́
)
zastar.
fant, ki se udeležuje družabnega življenja fantov:
ni več rumenokljunec, pa tudi letavec še ne: tako na vagi je, med
dečkom in možem
(W. Shakespeare – O. Župančič)
letávina
tudi
letavína -e
ž
(
ā; í
)
nar. zahodno
živali, ki letajo, zlasti ptiči:
hodi po gozdu in opazuje letavino
/
postreči s pečeno letavino
perutnino
letéčina
in
letečína -e
ž
(
ẹ̄; í
)
star.
živali, ki letajo, zlasti ptiči:
streljati letečino s šibrami
;
morske živali in letečina
/
postreči s pečeno letečino
perutnino
léten
1
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
nanašajoč se na leto
a)
letni dohodek
;
letni prirastek lesa
;
letna množina padavin
;
povprečna letna proizvodnja
/
letno povprečje
/
pomlad je najlepši letni čas
b)
izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta
;
poslati letno poročilo o delu
/
letna bilanca
;
letna ocena
ocena ob koncu šolskega leta
c)
plačati letni obrok
;
udeležiti se redne letne skupščine
/
letni dopust
č)
star.
letna številka nad vrati kaže, da je hiša stara
letnica
d)
s števnikom:
10-letni otrok
;
30-letno delovanje
♦
šol.
letno poročilo
;
trg.
letna inventura
2.
star.
star eno leto;
enoleten
:
zaklati letnega junca
létno
prisl.
:
porabiti letno velike vsote za raziskave
;
dohodek tri milijone letno
léten
2
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
poleten
1
:
vroči letni meseci
/
letni plašč
;
kupiti letno obleko
/
letne gume
plitvo narezane gume
;
letne in zimske počitnice
;
letno gledališče
prostor za uprizarjanje gledaliških predstav na prostem
;
letno telovadišče
prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem
♦
strojn.
letno olje
motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas
létno
prisl.
:
biti letno oblečen
léten
3
-tna -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na let:
letna sposobnost letalskih modelov
létno
prisl.
:
šport.
preval letno
skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se
prevali naprej
letênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od leteti:
ptič je že goden za letenje
/
letalo je spremenilo hitrost, smer letenja
/
prvak v jadralnem letenju
/
po dveh urah letenja so pristali
♦
aer.
akrobatsko letenje
med katerim se z letalom izvajajo akrobacije
;
instrumentalno letenje
pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki
jih dajejo instrumenti
;
kontrola letenja
;
šport.
inštruktor letenja
;
voj.
grupno letenje
letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom
létenski
-a -o
[
letənski
]
prid.
(
ẹ̑
)
star.
poleten
1
,
leten
2
:
letenski plašč
;
letenska obleka
/
letenska vročina
letéti
-ím
nedov.
, lêtel
(
ẹ́ í
)
1.
premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili:
čebela, ptič leti
;
ranjeni golob ne more več leteti
;
lastovka leti nad dvoriščem
;
leteti mirno, visoko
/
žerjavi letijo na jug
;
divje gosi letijo v klinu
so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z
ostrim kotom na čelu
;
pren.,
ekspr.
misli letijo v domači kraj
♦
igr.
leti, leti
družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob
navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
2.
premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom:
vesoljska ladja leti proti luni
;
letalo leti nad puščavo
;
bombniki letijo zelo visoko
/
balon leti pod oblaki
/
letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna
letati
//
voditi letalo, pilotirati:
letalec je letel z najmodernejšim letalom
/
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz
;
pilot je letel že nad 5000 km
ima nad 5000 km vožnje
//
publ.
peljati se z letalom:
delegacija bo letela na zasedanje
3.
premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca:
izpod kladiva letijo iskre
;
puščica leti mimo glave
;
krogle letijo od vseh strani
;
kamenje je letelo proti njemu
;
iskre letijo po zraku
;
skakalec se je odgnal in lepo leti
;
pri sekanju letijo naokrog trske
/
po zraku leti listje
/
letaki letijo na tla
padajo
;
kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno
/
pog.
čez pet minut je most že letel v zrak
zletel
4.
ekspr.
zelo hitro se premikati:
čolnič že leti od brega
;
jadrnica leti po valovih kot ptica
;
pren.
pogled mu leti po ljudeh
//
pog.
teči
,
hiteti
:
pograbil je kapo in letel iz sobe
;
letel sem v knjigarno po knjigo
5.
ekspr.
zelo hitro minevati:
čas leti
;
ure z njo so naglo letele
6.
dov. in nedov.
,
pog.
biti izključen, odpuščen (iz službe):
namignili so mu, da bo letel
;
dijak je letel iz šole
;
ob krizi so kar leteli iz služb
/
če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
7.
preh.,
navadno v zvezi z
na
izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo,
stvar:
očitki letijo name
;
kam leti ta kritika
;
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo
;
satira leti na kulturo
;
šale neprestano letijo nanj
/
sum leti nanj
osumljen je on
●
ekspr.
na sestanku so letele tudi ostre besede
so se prepirali, so si očitali
;
ekspr.
pokrajina leti mimo oken
se navidezno zelo hitro premika
;
ekspr.
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok
vse izpusti iz rok, razbije, prevrne
;
ekspr.
nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih
zelo
;
ekspr.
ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav
so se vsi hitro odkrili
;
ekspr.
denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj
ga na lahek način zasluži
;
pog.
vse že leti na kup
se podira, propada
;
pog.
nekaj krivde leti tudi na organizacijo
nekaj je kriva tudi organizacija
;
nar.
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo
šlo
;
ekspr.
pero mu kar leti po papirju
zelo hitro piše
;
ekspr.
misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela
da se ti bo brez truda zelo dobro godilo
;
pog.
drevju listje že dol, proč leti
odpada
;
nar.
pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel
z zelo slabim, razmajanim
;
pog.,
ekspr.
vpila je, da je vse skupaj letelo
zelo je vpila
;
pog.
omet že stran leti
odpada
;
šale so letele vsevprek
zelo so se šalili
;
enaki ptiči skupaj letijo
ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
leté
:
mimo oken lete
;
lete je prišel na cilj
letèč
-éča -e
1.
deležnik od leteti:
leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot
;
vrana, leteča nad poljem
;
hitro leteče lastovke
;
visoko leteča puščica
;
z vetrom leteče listje
/
sestreliti leteči cilj
;
publ.
leteči krožnik
občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim
vzrokom nastanka
;
leteča ladja
hidrogliser, drsna ladja
;
leteča trdnjava
med drugo svetovno vojno
štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17
2.
publ.
ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj:
leteča odkupovalna, servisna ekipa
;
leteča prometna policija
;
leteča patrulja
/
leteči kolporter
kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih,
avtobusih
//
premičen
,
potujoč
:
leteča ambulanta
;
prva pomoč leteče prometne službe
♦
zool.
leteči pes
večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži,
Pteropus vampirus
;
leteče veverice
glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto
jadralno mreno, Pteromyidae
;
sam.:,
pog.
ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča
motorizirana prometna milica
létev
-tve
in
létva -e
ž
(
ẹ̄
)
podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza:
odtrgati letev
;
kovinska, lesena, smrekova letev
;
okrasna letev
;
skladovnica letev
;
ogrodje, police, zaboj iz letev
/
obzidne letve
;
pribijati (strešne) letve
/
zaključna letev
lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve
/
plot iz letev
iz lat
♦
les.
letev
do šest centimetrov širok in do štiri centimetre debel kos
žaganega lesa pravokotnega prereza
;
strojn.
zobata letev
jeklena letev, katere izrezi se ujemajo z zobmi zobnika
;
šport.
pri skoku v višino dotakniti se letve
létina
-e
ž
(
ẹ̄
)
1.
kar se pridela v (enem) letu:
letina dobro kaže
;
kakšna bo letos letina
;
tam daje zemlja letino le vsako drugo leto
;
prodali so vso letino tobaka
;
spravljati letino
;
sadna, vinska letina
;
bogata letina krompirja
;
pren.,
ekspr.
lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina
//
s prilastkom
določen čas v okviru enega leta glede na pridelek:
takrat so se vrstile dobre letine
;
pogovarjati se o slabih letinah
;
bali so se ga kot hude letine
zelo
/
ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice
●
lani je bila sadna letina
ali
letina za sadje
so sadna drevesa dobro obrodila
2.
gozd.
enoletni debelinski prirastek lesa;
letnica
:
šteti letine
♦
pravn.
letina
v fevdalizmu
podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno
poslovanje v enem letu
létnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
podatek, ki označuje leto kakega dogodka:
letnice si težko zapomnim
;
navesti letnico rojstva
;
v njegovem predavanju je bilo preveč letnic
/
nad vežnimi vrati je vrezana letnica
;
knjiga je izšla brez letnice in avtorjevega imena
;
na sliki je letnica 1750
●
publ.
tej obleki se pozna modna letnica
po tkanini in kroju se vidi, iz katerega leta je; ni več moderna
2.
s števnikom
obletnica
:
oče praznuje 80-letnico
;
proslava ob 50-letnici univerze
3.
gozd.
enoletni debelinski prirastek lesa:
les ima goste, široke, valovite letnice
;
gostota, smeri letnic
4.
nar.
enoletna žival (ženskega spola):
letnica je bila privezana k uzdi matere
létnik
-a
m
(
ẹ̑
)
navadno s prilastkom
1.
enoletna doba periodično izhajajoče publikacije:
sodeloval je samo v prvem letniku revije
;
druga številka letošnjega letnika
//
celota številk, snopičev te dobe:
letnik ni popoln, dve številki manjkata
;
dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
2.
ljudje, rojeni istega leta:
to so letniki, ki jih je zajela vojna
;
vpoklican je bil letnik 1920
;
ta letnik otrok je bil že cepljen
/
mobilizacija mlajših letnikov
;
med udeleženci prevladujejo starejši letniki
●
midva sva isti letnik
sva rojena istega leta
;
pog.
kateri letnik si
katerega leta si rojen
;
evfem.
ženske starejšega letnika
starejše
//
kar je pridelano v istem letu, zlasti vino:
piti letnik 2011
/
ta letnik vina je slab
/
kupim fiat letnik 1970
izdelan leta 1970
3.
stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah:
v prvem letniku je uspeh slab
;
študent drugega letnika
;
imeti pogoje za vpis v tretji letnik
/
višji letniki bodo imeli sestanek
//
razred (v srednjih strokovnih šolah):
drugi letnik srednje tehniške šole
;
učiteljišče je imelo pet letnikov
/
izleta se je udeležil ves letnik
4.
star.
letni član:
v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
♦
lov.
enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak
letnína
-e
ž
(
ī
)
1.
star.
letna članarina:
plačati pristopnino in letnino
/
pobirati letnino za cerkvene sedeže
2.
nekdaj
plačilo za delo enega leta:
povečati hlapcu letnino
3.
knjiž.
letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti;
anuiteta
léto
1
-a
s
(
ẹ́
)
1.
čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31.
decembra:
leto ima 365 dni
;
lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto
;
prva četrtina leta
;
na koncu, ob koncu, v začetku leta
/
koledarsko leto
od 1. januarja do 31. decembra
;
navadno
ki ima 365 dni
, prestopno leto
ki ima 366 dni
;
novo leto
ki se bo ali se je pred kratkim začelo
/
ekspr.:
razglasili so ga za človeka leta
najpomembnejšo osebnost
;
dogodek leta
najpomembnejši dogodek
/
navesti rojstno leto
letnico
;
mesec in leto dogodka nista znana
/
katerega leta je to bilo
;
še istega leta, isto leto se je vrnil
;
umrl je lansko leto
lani
;
tisto leto je bila lepa jesen
;
to leto ga še nisem videl
letos
;
vsako leto nas obišče
;
vse leto je bil bolan
;
rodil se je leto pred njo
;
koliko plače ima na leto
letno
;
tam je žetev dvakrat na leto
;
to bomo naredili še v tem letu
še letos
;
tam je živela do leta 2007
;
članek je iz leta 1970
;
po letu 1900 se je stanje izboljšalo
;
vojna se je končala v letu 1945
;
star.
v letu Gospodovem 1664
leta 1664
;
razmere pred letom 1991
/
pri datiranju:
Prešeren je umrl 8. februarja 1849. leta [l.]
ali
leta 1849
;
1. maja tega leta [t. l.]
leta, v katerem se to govori, piše
/
kot voščilo
srečno novo leto
//
s prilastkom
ta čas glede na kako značilnost, dejavnost:
mokrotno, sušno leto
/
mednarodno geofizikalno leto
v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu
;
hroščevo leto
ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči
;
Mozartovo leto
s posebnim poudarkom na uprizarjanju Mozartovih del
;
olimpijsko leto
;
obilno ribje leto
;
lani je bilo sadno leto
so sadna drevesa dobro obrodila
;
leto 2011 je bilo mednarodno leto kemije
//
s prilastkom
čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom:
lovsko leto
ki traja od 1. aprila do 31. marca
;
muslimansko leto
;
šolsko leto
ki traja od 1. septembra do 31. avgusta
;
prvi razred je obiskoval v šolskem letu 1930/31
;
študijsko leto
ki traja od 1. oktobra do 30. septembra
2.
navadno s števnikom
čas dvanajstih mesecev:
od takrat sta minili dve leti
;
že tretje leto poteka, odkar ga ni
;
četrt, pol leta
/
delovno, službeno leto
/
že več kot dve leti se ni oglasil
;
obljubil je, da bo plačal čez tri leta
;
pogodbo je sklenil za eno leto
;
ob letu,
star.
k letu se vidimo
čez eno leto
;
že leto dni je v tujini
eno leto
;
tam bo ostal leto dni
eno leto
;
takrat je obljubil, leto kasneje pa se je premislil
;
star.
danes leto je odšel
pred enim letom
;
star.
pridi danes leto
čez eno leto
/
petnajst let zapora
/
kot voščilo za rojstni dan
še na mnoga leta
//
s števnikom
ta čas za označevanje starosti česa:
otroku je dve leti
;
ima, star je že eno leto
;
hiša je stara sto let
;
do sedmega leta je živel pri starših
do starosti sedmih let
;
pog.
v deveto leto gre
pred kratkim je bil star osem let
;
z desetimi leti je šel od doma
ko je bil star deset let
;
določiti leta starosti
;
dekle osemnajstih let
;
do starosti pet let, petih let
;
ženska pri sedemdesetih letih
stara približno sedemdeset let
;
otrok v devetem letu
od izpolnjenega osmega leta do izpolnjenega devetega leta starosti
/
kot opozorilo
mladini do 16. leta vstop prepovedan
3.
mn.
starost, življenjska doba:
ko sem imel jaz ta leta kakor ti, sem bil že samostojen
;
med njima je precejšnja razlika v letih
/
biti istih let
;
biti v zrelih letih
;
moški srednjih let
;
ženska mojih let
;
velik za svoja leta
4.
mn.,
navadno s prilastkom
omejeno trajanje v življenju, bivanju:
ta leta so bila zanj srečna
;
tistih let se bom vedno spominjal
/
dekliška, fantovska, mladostna leta
;
otroška leta je preživel v domači hiši
;
ekspr.
šestnajst let, to so rosna leta
zgodnja mladost
;
leta zorenja
/
poznava se iz dijaških let
;
tako sem navajen iz, od mladih let
;
na stara leta, v starih letih je beračil
ko je bil star
;
človek se mora učiti v mladih letih
ko je mlad
/
z oslabljenim pomenom
leta mladosti
mladost
;
pren.,
knjiž.
meščanska družba je bila takrat še v otroških letih
//
omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred:
takrat so bila huda leta
;
vojna leta
;
leta krize
;
razvoj gospodarstva v povojnih letih
//
knjiž.,
z vrstilnim števnikom
omejeno trajanje desetih let, z začetkom, kot ga nakazuje števnik:
šestdeseta leta prejšnjega stoletja so preobrat
;
v dvajsetih letih devetnajstega stoletja
;
kriza tridesetih let
;
v začetku osemdesetih let
5.
mn.,
ekspr.,
z oslabljenim pomenom
izraža dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja:
od takrat so minila že leta
/
leta (in leta) je pisal to knjigo
/
dolga leta je trajalo, preden je plačal dolg
6.
letnik
:
tretje leto filozofije je študiral na Dunaju
;
dohitel ga je znanec, medicinec v zadnjem letu
/
Delo, leto V., št. 3
7.
navadno s prilastkom
kar se pridela v (enem) letu;
letina
:
letos je bilo dobro leto
;
pomlad je obetala dobro leto
●
star.
pisalo se je leto 1848
bilo je leta 1848
;
pog.
njemu se res ne poznajo leta
videti je mlajši, kot je v resnici
;
ekspr.
kako hitro tečejo leta
čas
;
dokupiti leta
prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko
zavarovanec ni bil obvezno zavarovan
;
star.
nevesti so dokupili, kupili leta
dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti
;
pog.
ona skriva leta
videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
;
leto na leto, leto za letom se dogaja isto
kar naprej, vedno
;
leto in dan
ekspr.
leto in dan je čakal
zelo dolgo; približno eno leto
;
ekspr.
tam sneg leto in dan ne skopni
nikoli
;
ekspr.
leto in dan je spal v hlevu
vedno
;
star.
čez leto in dan
približno čez eno leto
;
boj za prvo mesto je iz leta v leto, od leta do leta hujši
vedno hujši; vsako leto hujši
;
ekspr.
umor je bil pojasnjen šele čez leta, po letih
po dolgem času
;
evfem.
mož gre že v leta
se stara
;
evfem.
biti v letih
star, starejši
;
pred leti je tu stala hiša
včasih, nekdaj
;
z leti raste tudi njegova trma
čim starejši je, tem bolj je trmast
;
z leti je zanimanje začelo upadati
sčasoma, polagoma
;
šalj.
Abrahamova leta
starost okoli petdeset let
;
šalj.
že sedem hrvaških, laških let te nisem videl
zelo dolgo
;
šalj.
biti v Kristusovih letih
star triintrideset let
;
star.
mlado leto
pomlad
;
ekspr.
biti v najboljših letih
od 30. do 50. leta
;
novo leto
čakati novo leto
bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči
;
praznovati novo leto
1. januar
;
to se je zgodilo na novo leto,
star.
na novega leta dan
1. januarja
;
obiskati za novo leto
za novoletne praznike
;
danes je staro leto
31. december
;
star.
na starega leta dan
31. decembra
;
ekspr.
to je bilo sedem suhih let
čas brez uspehov pri kom, v kaki dejavnosti
;
ekspr.
prebili smo sedem suhih let
čas revščine, pomanjkanja
;
bolnik je vsako leto slabši
vedno slabši
;
ekspr.
rad bi dal nekaj let življenja, da bi bilo to res
zelo želim
;
vznes.
biti v cvetu let
mlad
;
pog.
dobiti pet let (zapora)
biti obsojen na pet let (zapora)
;
pog.,
ekspr.
že sedemdeset let imam na grbi
star sem že sedemdeset let
;
močen kljub letom
kljub starosti
;
preg.
čez sedem let vse prav pride
vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦
agr.
rodno leto
v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi
;
astron.
astronomsko leto
čas, ki ga porabi Zemlja, da enkrat obkroži Sonce
;
kozmično leto
čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega
zvezdnega sestava
;
Lunino
ali
lunarno leto
ki ima 354 dni
;
sončno
ali
solarno leto
čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do
naslednjega istovrstnega enakonočja
;
zvezdno
ali
sidersko leto
čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne
med iste zvezde
;
ekon.
gospodarsko
ali
poslovno leto
ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in
se konča v mrtvi sezoni
;
fin.
proračunsko leto
koledarsko leto, za katero je narejen proračun
;
računsko leto
proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se
upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev
;
fiz.
svetlobno leto
pot svetlobe v enem letu
;
ta zvezda je oddaljena od zemlje štiri svetlobna leta
;
rel.
sveto leto
navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi,
poglobitvi
;
šol.
sobotno leto
leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali
študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju,
izpopolnjevanju, potovanjem
léto
2
-a
s
(
ẹ́
)
1.
star.
poletje
:
pomlad je minila in nastopilo je leto
;
vroče leto
/
obleka za leto
/
čez leto je živel ob morju
;
zastar.
po letu so se hodili kopat
poleti
;
v letu in zimi enako oblečen
zmeraj
2.
v zvezi
babje leto
,
meteor.
obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti
v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena;
babje poletje
letónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na Letonce ali Letonsko:
letonska pristanišča
/
letonski jezik
letónščina
-e
ž
(
ọ̑
)
letonski jezik:
prevod iz letonščine
letopís
-a
m
(
ȋ
)
1.
zapisi pomembnejših dogodkov po letih:
iskati zgodovinske podatke v letopisih
/
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti
;
pren.,
knjiž.
letopis človeškega rodu ne pozna nobenega takega primera
2.
(letna) publikacija s prispevki več avtorjev;
almanah
:
sodelavci letopisa
letopísec
-sca
m
(
ȋ
)
pisec letopisov:
tako poroča letopisec iz 15. stoletja
;
pren.
pisatelj je hotel biti tudi letopisec svojega časa
letopísen
-sna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na letopis:
letopisni podatki
/
letopisno navajanje dogodkov
/
letošnji zbornik nadaljuje letopisno izročilo
letorásel
-sli
[
letorasəu̯
]
ž
(
ȃ
)
gozd.
mladika
:
leskova letorasel
létos
prisl.
(
ẹ̑
)
v letu, ki je, še traja:
letos je manj gostov kakor lani
;
še letos ti vrnem
/
začeli so letos v januarju
;
razstava je bila marca letos
/
žganje je od letos
letošnje
;
proračun za letos je večji
letošnji proračun
létošnji
-a -e
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na leto, ki je, še traja:
letošnja jesen je deževna
;
letošnje leto je hitro minilo
;
prvi meseci letošnjega leta
/
letošnji gledališki repertoar
;
letošnja proizvodnja cementa
/
letošnji mednarodni sejem
;
letošnje in lanske številke časopisa
/
vrnil se je letošnjo pomlad,
knjiž.
letošnje pomladi
letoválec
-lca
[
letovau̯ca
in
letovalca
]
m
(
ȃ
)
publ.
kdor preživlja letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča):
število letovalcev v gorskih krajih raste
letovánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od letovati:
odločil se je za dvotedensko letovanje
;
letovanje v gorah mu je koristilo
;
stroški letovanja
/
organizirati dnevno letovanje otrok
ki ne vključuje organiziranega prenočevanja
;
zdravstvena letovanja
/
kam greste na letovanje
letováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
publ.
preživljati letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča):
letovati na morju, v planinah
;
letovati v svoji počitniški hišici
/
otroci iz Trbovelj letujejo letos na Gorenjskem
letovíščar
-ja
m
(
ȋ
)
kdor preživlja letni dopust, počitnice v letovišču:
oddajati sobe letoviščarjem
;
prireditve so se udeležili domačini in letoviščarji
letovíščarka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki preživlja letni dopust, počitnice v letovišču:
v parku sedi družba letoviščark
letovíščarski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na letoviščarje ali letovišče:
letoviščarska družba
/
letoviščarski vlaki so vedno polni
/
letoviščarski kraj
letoviški
letovíščarstvo
-a
s
(
ȋ
)
preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča:
velik razmah letoviščarstva
letovíšče
-a
s
(
í
)
1.
kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta,
počitnic:
to letovišče ima vse možnosti za razvoj
;
oditi v letovišče
;
dobro obiskano letovišče
;
letos so vsa letovišča polna tujcev
/
klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče
/
zastar.
prodati letovišče ob morju
letoviško, počitniško hišico
2.
star.
letni dopust, počitnice, letovanje:
iti na letovišče v toplice
;
biti na letovišču
letovíščen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na letovišče:
letoviščni del obale
/
letoviščna sezona
letovíščnik
-a
m
(
ȋ
)
letoviščar
:
obmorski kraji privabljajo mnogo letoviščnikov
letovíški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na letovišče:
letoviški gostje
/
to je znan letoviški kraj
/
letoviška hišica
letrízem
-zma
m
(
ī
)
um.
umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo
so črke, številke, grafični znaki:
letrizem v poeziji, slikarstvu
létvan
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
arhit.
obit z letvami:
letvana vrata
létvarica
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo;
gajba
:
izdelovati letvarice
létvast
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
ki je iz letev:
letvasta ograja
;
letvaste police za sadje
;
letvasta vrata
♦
agr.
letvasti boben mlatilnice
létven
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od letev:
letveni zaboji
létvenik
in
letveník -a
m
(
ẹ̑; í
)
1.
agr.
ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke:
razpeljati hruško po letveniku
2.
gozd.
gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev:
gošča prehaja v letvenik
létvica
-e
ž
(
ẹ̄
)
manjšalnica od letev:
pritrditi letvico
;
žagati letvice
;
otroška stajica iz letvic
/
zakriti rob poda z letvico
♦
les.
utorna letvica
letvíčiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
les.
ob skladanju desk polagati vmes letve:
delavci letvičijo
//
letviti
letvíti
-ím
in
létviti -im
nedov.
, letvèn
in
létven
(
ī í; ẹ̄
)
les.
pritrjevati letve zaradi povezave, zavarovanja česa:
letviti parketni pod
lév
1
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče:
kačji lev
;
lev gosenice, raka
2.
levitev
:
drugi lev je končan
lév
2
-a
m
(
ẹ̑
)
denarna enota Bolgarije:
to stane pet levov
//
bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:
lèv
3
lêva
tudi
léva
m
(
ȅ ē, ẹ̄
)
1.
v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo:
lev rjove
;
krotilec levov
;
lov na leve
;
lev in levinja
;
boril, branil se je kakor lev
;
hraber kot lev
/
pred vhodom stojita dva kamnita leva
●
beneški lev
ali
lev sv. Marka
podoba leva kot simbol beneške republike
;
publ.
tam je nekoč vladal britanski lev
Angleži, Britanci
2.
kdor je rojen v astrološkem znamenju leva:
levu ni všeč, če se mora podrejati avtoriteti drugega
;
on je pravi lev
●
rojen je v znamenju leva
v času od 23. julija do 23. avgusta
3.
ekspr.
hraber, neustrašen, junaški moški:
on ni lev, pač pa lisjak
;
v boju je bil lev
;
ni se upal spoprijeti se s takim levom
4.
ekspr.,
navadno s prilastkom
moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega
udejstvovanja, presega druge:
v mladih letih je bil velik lev
;
lev družabnih prireditev
/
gledališki lev
;
modni, promenadni, salonski lev
♦
astron.
Lev
peto ozvezdje živalskega kroga
;
film.
zlati lev
priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah
;
pal.
jamski lev
levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe
;
zool.
morski lev
velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens
lév
4
-í
ž
(
ẹ̑
)
1.
pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče;
lev
1
:
kačja lev
2.
levitev
:
lev poteka precej hitro
léva
1
-e
ž
, lévih
(
ẹ́
)
1.
nav. ed.
leva roka, levica:
z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu
//
leva noga:
brcnil je žogo z levo in zgrešil
/
v medmetni rabi
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve
2.
v prislovni rabi,
v zvezi z
na, od, po, v, z
izraža levo stran:
pisati od leve proti desni
;
priti od leve
;
iti, kreniti na, v levo
;
vrata se odpirajo na, v levo
;
ko greš čez cesto, poglej na levo in desno
;
obrniti se v levo
;
ovinek na levo
;
obrat v levo
/
krogla je priletela z leve
;
na desni teče reka, na levi je gozd
;
hoditi po levi
;
miza na levi je še prosta
/
kot povelje:
na levo
;
polkrog v levo
;
pren.
politik je krenil v levo
;
avtorjeva usmerjenost v levo
●
kar tod pojdite in se držite leve
na vsakem razpotju pojdite po levi poti
;
ekspr.
ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno
dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih
;
ekspr.
sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno
gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe
♦
obrt.
plesti same leve
leve petlje;
prim.
levi
léva
2
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
nekdaj
majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za
razsvetljavo:
primakniti kolovrat bližje k levi
//
star.
kamin
:
ob zimskih večerih so sedeli pri levi
2.
alp.
majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju:
leva v gladki steni
levák
-a
m
(
á
)
1.
polit. žarg.
pristaš, pripadnik politične levice;
levičar
:
jeziti se na levake
;
vladanje naših levakov
/
esktremistični levaki
2.
pog.,
zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor se neuspešno loteva različnih opravil:
sami levaki
;
levaki in nesposobneži
levánt
-a
m
(
ȃ
)
vzhodni veter, vzhodnik:
Popoldne .. že levant od Istre pada
(I. Gruden)
♦
meteor.
veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje
levánta
in
Levánta -e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja:
prebivalci levante
/
trgovati z levanto
levantínec
-nca
m
(
ȋ
)
nav. ekspr.
prebivalec dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja:
levantínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na levantince ali levanto:
levantinski trgovci
/
levantinski smisel za trgovanje
levántski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na levanto:
levantske dežele
/
levantski trgovci
lêvček
tudi
lévček -čka
m
(
ȇ; ẹ̑
)
manjšalnica od lèv:
levinja in levčki
lévi
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
1.
ki je na isti strani telesa kot srce:
leva noga, rama, roka
;
z levo stranjo telesa se je naslonil na zid
;
poškodovati si levo oko
/
levi čevelj
za na levo nogo
//
ki je v odnosu do človeka na taki strani:
avto se je prevrnil na levi bok
;
leva stran ceste
;
levo zadnje kolo se je snelo
/
levi breg reke
gledano v smeri toka
;
levo krilo vojske, moštva
gledano v smeri napada
2.
politično liberalen:
poslanci leve opozicije
;
leva študentska organizacija
/
leve skupine v gibanju
;
levo krilo stranke
3.
pog.
nepomemben:
veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
●
nar.
levi otroci
otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski
zvezi, nezakonski otroci
;
ekspr.
gleda kot levi razbojnik (na križu)
grdo, hudobno
;
ekspr.
danes je menda z levo nogo vstal
ves dan je slabo razpoložen
;
leva roka
star.
kmetija leži na levo roko od ceste
na levi strani
;
pog.
ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo
roko
z lahkoto, brez težav
;
pog.
ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje
brez premisleka
;
pog.
delo opravlja z levo roko
ne temeljito, površno
;
star.
zakon na levo roko
zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno
neenakega socialnega izvora; morganatični zakon
;
nar.
leva žena
ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦
grad.
leva vrata
vrata, ki se odpirajo v levo
;
mat.
leva stran enačbe
stran, ki je na levi strani enačaja
;
navt.
levi bok ladje
gledano od krme proti premcu
;
obrt.
levi (zidan) štedilnik
štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo
;
leva petlja
prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne
petlje
;
polit.
italijanski levi center
;
strojn.
levi navoj
navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni
smeri kot urni kazalec
;
šport.
levi krilec
igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri
nogometu
;
levo krilo
igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri
nogometu
lévo
prisl.
:
prehitevati levo
;
levo usmerjen časopis, politik
;
levo in desno od ceste ležijo njive
;
sedela je levo od njega
;
informacije dobite v sobi št. 15 levo
●
nav. iron.
deliti nauke levo in desno
vsem ljudem
;
zamahoval je s palico levo in desno
na vse strani;
prim.
leva
1
leviatán
tudi
leviátan -a
m
(
ȃ; ȃ
)
po bibliji
velikanska morska pošast:
pokončati leviatana
;
pren.,
knjiž.
kdo nas bo rešil tega leviatana
levíca
-e
ž
(
í
)
1.
leva roka;
ant.
desnica
:
položil ji je levico okoli ramen
;
enako spretno dela z levico kot z desnico
;
z levico si je zakrila oči
/
držati rokavice v levici
●
bibl.
naj ne ve levica, kaj dela desnica
ne hvali se z dobrimi deli
;
iron.
desnica ne ve, kaj dela levica
delo je neenotno, neskladno
//
v prislovni rabi,
v zvezi z
na
izraža levo stran:
posadil ga je na svojo levico
/
na njegovi levici je sedelo lepo dekle
;
pren.,
publ.
pisateljeva navzočnost na levici javnega življenja
2.
polit.
liberalna stranka, tako krilo v stranki ali skupina takih strank:
kandidati, predstavniki levice
;
zmaga levice
;
spopad med desnico in levico
/
zmerna levica
;
skrajna levica v gibanju
/
slovenska kulturna levica
;
tranzicijska levica
levìč
-íča
m
(
ȉ í
)
levček
:
levinja z leviči
levíčar
-ja
m
(
ȋ
)
1.
kdor pri delu uporablja predvsem levo roko:
precej otrok je levičarjev
2.
polit.
pristaš, pripadnik politične levice:
levičarji in desničarji
//
v socializmu
pripadnik skrajne, radikalne smeri v nekaterih (komunističnih)
partijah:
maoistični levičarji med evropskimi komunisti
3.
nav. evfem.
komunist
:
policija ga je nadzorovala, ker je bil levičar
levíčarka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
ženska, ki pri delu uporablja predvsem levo roko:
težko piše z desno roko, ker je izrazita levičarka
2.
polit.
pristašinja, pripadnica politične levice:
v politiki je bila levičarka
/
skrajna levičarka
levíčarski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na pristaše, pripadnike politične levice:
levičarski politični krogi, voditelji
/
levičarske stranke
/
v reviji so sodelovali tudi levičarski umetniki
/
levičarski odklon v partijah
levíčarsko
prisl.
:
biti levičarsko usmerjen
levíčarstvo
-a
s
(
ȋ
)
1.
miselnost levičarjev:
takratni režim ga je preganjal zaradi njegovega levičarstva
/
sektaško levičarstvo
2.
uporabljanje predvsem leve roke pri delu:
prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih
levíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
ki pri delu uporablja predvsem levo roko:
levični in desnični otroci
levíčnik
-a
m
(
ȋ
)
kdor pri delu uporablja predvsem levo roko;
levičar
:
biti izrazit levičnik
levínja
tudi
lêvinja
tudi
lévinja -e
ž
(
í; ē; ẹ̄
)
1.
samica leva:
levinja z mladičem
;
branila je otroke kot levinja svoje mladiče
2.
ženska, rojena v astrološkem znamenju leva:
po horoskopu je levinja
;
temperamentna samska levinja
;
tipična levinja
●
rojena je v znamenju leva
v času od 23. julija do 23. avgusta
3.
ekspr.,
navadno s prilastkom
ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja,
presega druge:
izkušena levinja
/
salonska levinja
léviske
-visk
ž
mn.
(
ẹ̑
)
pog.
kavbojske hlače znamke Levi's:
nositi leviske
;
ideja, reklama za legendarne leviske
;
motoristična jakna, razvlečena majica in zguljene leviske
levít
-a
m
(
ȋ
)
1.
rel.
naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri
slovesni maši:
k oltarju je pristopil škof z leviti
/
maša z leviti
asistirana maša
2.
pri starih Judih
pomočnik duhovnika pri daritvi v templju:
veliki duhovnik v spremstvu levitov
3.
mn.,
šalj.
opominjanje
,
oštevanje
:
kdaj bo konec teh levitov
●
šalj.
brati, peti komu levite
oštevati ga
levitácija
-e
ž
(
á
)
samodejni dvig telesa in lebdenje v zraku ne glede na zakon težnosti,
zlasti pri zamaknjenjih, hipnozah:
v ekstazi je izvajal levitacijo
levítev
-tve
ž
(
ȋ
)
glagolnik od leviti se:
prva levitev rakov
;
kača ob levitvi
;
razvoj žuželke od levitve do levitve
levíti se
-ím se
nedov.
, lévi se
in
lêvi se
(
ī í
)
1.
odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože:
kača, rak se levi
;
pren.,
ekspr.
Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti
v zrelost. Levil se je
(M. Jarc)
2.
ekspr.,
v zvezi z
v
opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne:
iz skromnega človeka se je levil v domišljavca
levjesŕčen
-čna -o
prid.
(
ȓ
)
knjiž.,
ekspr.
zelo hraber, pogumen:
levjesrčni vojaki
lêvji
in
lévji -a -e
prid.
(
ȇ; ẹ̑
)
nanašajoč se na leve:
levja glava, griva, koža
;
iz daljave se je slišalo levje rjovenje
/
levja kletka
//
ekspr.
tak kot pri levu:
pokazal je levji pogum
;
bil je plečat človek z levjo glavo
;
ponosen je na svojo levjo grivo
●
ekspr.
no, kdo si upa v levji brlog
k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo
;
ekspr.
opravil je levji del posla
največji del posla
;
ekspr.
pri dobičku je pograbil levji delež
vzel si je največji del dobička
;
publ.
levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge
ima največ zaslug za uspeh
;
ekspr.
nikar ne sili v levje žrelo
ne imej opravka z nevarnim človekom
♦
šport.
levji skok
skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se
prevali naprej; preval letno
levkemíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
bolezen, za katero je značilen pojav rakavih belih krvničk v krvi,
belokrvnost:
imeti levkemijo
;
umreti, zboleti za levkemijo
;
bolnik z levkemijo
levkocít
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
biol.
brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami;
bela krvnička
3
,
belo krvno telesce
3
:
število levkocitov v krvi se je zmanjšalo
;
vrste levkocitov
;
levkociti in eritrociti
levkója
-e
ž
(
ọ̑
)
vrtn.
grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in
raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana:
gojiti levkoje
levkoplást
-a
m
(
ȃ
)
lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze;
(lepilni) obliž
:
nalepiti, odstriči levkoplast
♦
nav. mn.,
bot.
tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje
rezervne snovi
levljênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od leviti se:
levljenje kač, rakov
levnják
-a
m
(
á
)
zaprt prostor za leve:
otroci občudujejo leve v levnjaku
levo...
ali
lévo...
prvi del zloženk
(
ẹ́
)
nanašajoč se na levi:
levoročen
;
levosučen
levorôčen
in
levoróčen -čna -o
prid.
(
ō; ọ̄
)
knjiž.
nanašajoč se na levo roko:
levoročna klavirska igra
♦
obrt.
levoročni šivalni stroj
šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani
lévosredínski
-a -o
prid.
(
ẹ́-ȋ
)
ki je za politično usmeritev med levico in sredino:
levosredinska koalicija, opozicija
;
levosredinska stranka, vlada
/
levosredinski trojček
lévost
-i
ž
(
ẹ́
)
nagnjenost, usmerjenost v levo:
poševnost in levost pisave
levostránski
-a -o
prid.
(
á
)
knjiž.
nanašajoč se na levo stran:
levostranska lega v spanju
/
levostranska operacija pljuč
lévosúčen
-čna -o
prid.
(
ẹ́-ū
)
fiz.,
kem.,
navadno v zvezi s
snov
ki suka polarizacijsko ravnino v levo:
lêvov
tudi
lévov -a -o
(
ē; ẹ̄
)
pridevnik od lèv:
levova griva
lévt
-a
m
(
ẹ̑
)
navt.
istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom:
leydenski
-a -o
[
lájdənski
in
lájdenski
]
prid.
(
ȃ
)
fiz.,
v zvezi
leydenska steklenica
,
nekdaj
kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja
plast kovine:
léza
-e
ž
(
ẹ́
)
alp.
plezanje
,
pleza
:
leza v tej steni ni težavna
lézba
-e
ž
(
ẹ̑
)
slabš.
lezbijka:
rekli so, da se obnašata kot lezbi, ko sta šli po cesti z roko v
roki
;
zmerjati žensko z lezbo
lézbičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na lezbijke:
lezbično nagnjenje
/
lezbična ženska
lézbijka
-e
ž
(
ẹ́
)
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola:
biti lezbijka
lézbijski
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
lezbičen
:
lezbijsko nagnjenje
lézbištvo
-a
s
(
ẹ́
)
spolna nagnjenost žensk do oseb istega spola:
spregovorila je o težavah in radostih lezbištva
;
gejevstvo in lezbištvo
lezéčina
in
lezečína -e
ž
(
ẹ̄; í
)
star.
manjše živali, ki lezejo:
gadje in druga lezečina
lézenje
-a
s
(
ẹ́
)
glagolnik od lesti:
kačje lezenje
/
pri lezenju čez ograjo si je strgal obleko
♦
teh.
pojav, da se jeklen predmet pri stalni obremenitvi in visoki
temperaturi za zmeraj deformira
lezgínka
-e
ž
(
ȋ
)
živahen kavkaški ljudski ples:
plesati lezginko
lézija
-e
ž
(
ẹ́
)
knjiž.
poškodba
,
rana
:
lezija živčevja
lezíka
-e
ž
(
ī
)
petr.
ploskev, presledek med plastmi kamnine, nastale kot usedlina:
léža
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
star.
ležanje
:
leža na trebuhu
/
vse ga boli od dolge leže
/
bolnika je leža oslabila
2.
zastar.
lega
1
,
položaj
:
mesto ima lepo ležo
;
premakniti kaj iz prvotne leže
ležáj
-a
m
(
ȃ
)
1.
teh.
strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi:
ležaj se segreje
;
naravnati ležaj
;
olje za mazanje ležajev
/
aksialni ležaj
za prestrezanje sil, ki delujejo vzdolž gredi
;
drsni ležaj
pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva
;
kotalni ležaj
pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke
;
kroglični ležaj
pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice
;
radialni ležaj
za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
2.
mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni:
izdelati ležaj za jambor
ležájen
-jna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na ležaj:
ležajni del
/
ležajna blazinica
ali
ležajna skodelica
vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja
;
ležajna puša
kratka debela cev kot drsni ležaj
♦
metal.
ležajne zlitine
zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se
uporabljajo za ležaje
ležák
-a
m
(
á
)
močnejše, dobro uležano svetlo pivo:
odpreti steklenico ležaka
♦
agr.
velik sod za shranjevanje vina
ležálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
namenjen za ležanje:
ležalna ploskev žimnice
/
ležalni sedež
sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj
;
ležalni stol
stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje
;
ležalni vagon
vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in
brez umivalnika
;
ležalna blazina
blazina za ležanje, napolnjena z zrakom
;
razpeti ležalno mrežo med dve drevesi
♦
agr.
ležalna posoda
veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh
;
med.
ležalna doba
čas, ko mora bolnik ležati
;
ležalno zdravljenje
zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del
;
obrt.
ležalno pohištvo
kosi pohištva, namenjeni za ležanje
ležálka
-e
ž
(
ȃ
)
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži:
na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za
ležalko in kopalno torbo
;
slamnata ležalka
;
senčnik in ležalka
ležálnica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
prostor v sanatoriju, namenjen za ležanje na prostem:
ležalnica je bila polna pacientov
2.
knjiž.
ležalnik
,
ležišče
ležálnik
-a
m
(
ȃ
)
1.
ležalni stol:
zlekniti se na ležalnik
;
poležavati v ležalniku
/
babica je napol ležala na svilenem ležalniku
●
novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki
z ležalnimi sedeži
//
iz desk zbita priprava za sončenje:
na kopališču izposojajo ležalnike
2.
ležalni vagon:
v ležalniku je še nekaj prostih mest
/
ležalnik proti Beogradu je razprodan
ležánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od ležati:
ležanje na boku
;
sedenje in ležanje
/
večmesečno ležanje ga je oslabilo
/
ležanje blaga v skladišču
ležarína
-e
ž
(
ī
)
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne
prevzame takoj:
plačati ležarino
ležarínski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od ležarina:
ležarinska pristojbina
ležáti
-ím
nedov.
(
á í
)
1.
biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju:
nekateri so sedeli, drugi ležali
;
vojaki so ležali in spali
;
ležati na postelji
;
ležati v senci
;
mirno ležati
;
napol ležati v naslonjaču
;
negibno, vznak ležati
;
ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine
;
ležati na boku, na hrbtu, trebuhu
;
ležati na obrazu
tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago
;
ležati z rokami pod glavo
;
leži kot klada
;
leži kot mrtev
negibno
/
plavalec leži na vodi in se odpočiva
negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode
/
maček leži na peči
//
biti v takem položaju zaradi spanja, počitka:
lenuh leži do devetih
;
dolgo leži
/
zvečer gre zgodaj ležat
spat
/
v taborišču je ležal na slami, golih tleh
za ležišče je imel slamo, gola tla
//
biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni:
prehladil se je in leži
;
že mesec dni leži
je bolan
/
od ponedeljka leži v bolnišnici
je
2.
ekspr.,
s prislovnim določilom
biti pokopan:
na tem pokopališču ležijo njegovi predniki
;
rad bi ležal v domači zemlji
;
kdo leži tukaj
3.
pog.,
v zvezi s
pri, z
opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose:
ležati pri dekletu
;
ona leži z drugimi
4.
biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo:
ena bukev še stoji, dve pa že ležita
;
knjige na polici ležijo in stojijo
;
vse prekle so po nevihti ležale
5.
navadno s prislovnim določilom
biti, nahajati se na površini:
zvezek leži na klopi
;
vzel je denar, ki je ležal na mizi
;
na pohištvu leži prah
;
na travi leži rosa
;
po pločniku ležijo smeti
/
sneg leži meter na debelo
//
biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini:
mesto leži ob reki
;
okoli jezera ležijo gozdovi
;
ta dežela leži na severu
;
njiva leži v ravnini
;
pokrajina leži pred nami kot na dlani
je dobro, razločno vidna
/
kje leži Amerika
;
v ljudskih pesmih
leži, leži ravnó poljé
//
biti, nahajati se kje sploh:
oči ležijo pod čelom
;
njegove oči so ležale globoko v jamicah
;
knjige ležijo v omari
;
ti organi ležijo v trebušni votlini
;
gred leži počez
je nameščena
/
dlačice ležijo v eno smer
/
nad reko leži meglica
;
pod zemljo ležijo naravni zakladi
;
za hlevom je ležal kup gnoja
/
z oslabljenim pomenom:
okoli njiju je ležal opoldanski mir
;
čudna napetost leži v zraku
;
senca nezaupanja leži med njima
6.
s prislovnim določilom
biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov:
ležati v strelskih jarkih, okopih
;
star.
vojska leži pod trdnjavo
7.
biti, zadrževati se kje brez koristi:
po skladiščih ležijo velike zaloge
;
denar leži v blagajni, doma
/
pismo je tri dni ležalo na pošti
ni bilo dostavljeno naslovniku
//
čakati na primernost za uporabo:
meso naj pred uporabo en dan leži
;
vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8.
knjiž.,
s prislovnim določilom
biti opazen, viden:
na obrazu ji leži zadrega
;
na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh
;
v njenem pogledu leži žalost
/
v glasu leži trpkost
9.
z oslabljenim pomenom,
s povedkovnim določilom
izraža stanje osebka:
leži bolan, nezavesten, pijan
;
knjige ležijo razmetane
/
leži v hudi vročici
;
leži za pljučnico
/
cesta je prazna ležala pred njim
;
ležal je zvezan na tleh
●
jeziki mu ležijo
lahko, z uspehom se jih uči
;
publ.
poudarek predstave je ležal na tem prizoru
je bil
;
ekspr.
čez tri ure bo že vsa trava ležala
bo pokošena
;
star.
trdnjava že leži
je porušena; je osvobojena, zavzeta
;
publ.
igralcu ta vloga ne leži
ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro
odigrati
;
ekspr.
denar ne leži na cesti
se ne zasluži na lahek način
;
ekspr.
za vse so krivi oni, to leži na dlani
je očitno, jasno
;
do pogreba leži pokojni na svojem domu
v osmrtnicah
je položen na mrtvaški oder
;
ekspr.
povej, kar ti leži na duši, na srcu
kar (že dolgo) želiš povedati
;
ekspr.
to dejanje mu težko leži na duši
čuti se krivega
;
publ.
krivda za to leži na inteligenci
tega je kriva inteligenca
;
publ.
vsa odgovornost leži na nas
mi smo za vse odgovorni
;
star.
žena leži na porodu
je blizu poroda; je pred kratkim rodila
;
ležati na smrtni postelji
umirati
;
ekspr.
vsa skrb leži na mojih ramah
za vse moram skrbeti jaz
;
ležati na tleh
ekspr.
sunil sem ga in že je ležal na tleh
padel na tla
;
ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati
ko je bila podrta, posekana
;
star.
oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh
so bili brez veljave, moči
;
že dolgo leži v grobu, pod zemljo
je mrtev, pokopan
;
vznes.
naši sovražniki bodo ležali v prahu
bodo premagani, ponižani
;
ekspr.
ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci
počival, živel brez dela
;
pog.,
ekspr.
ta človek mi leži v želodcu
mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja
;
vznes.
mirno leži med svečami
je na mrtvaškem odru
;
publ.,
ekspr.
takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo
pred nogami
jo je občudovalo, oboževalo
;
letos je sneg dolgo ležal
dolgo ni skopnel
;
ekspr.
v hipu sem ležal vznak v snegu
padel vznak v sneg
;
kakor si si postlal, tako boš ležal
tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih
odločitev
;
kjer osel leži, dlako pusti
nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden
človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
♦
geom.
kot leži nasproti osnovnici
;
točka leži na premici
;
navt.
ladja leži v pristanišču
je privezana ob pomolu ali zasidrana
;
šport.
skakalec leži na smučeh
je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi
ležé
:
požvižgaval je, leže v hladni senci
;
tiho leže je prisluškoval
;
leže brati
;
spati leže na trebuhu
ležèč
-éča -e
1.
deležnik od ležati:
ležeč na hrbtu, je dojenček zadovoljno brcal
;
na tleh ležeči ranjenec
;
knjiga, ležeča na mizi
;
nižje ležeči kraji
;
globoko ležeče oči
/
nav. mn.
ležeči policaj
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče,
namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje
♦
med.
ležeči bolnik
bolnik, ki mora ležati
;
obl.
ležeči ovratnik
ovratnik, položen po ramah
;
ptt
poštno ležeča pošiljka
pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame
na naslovni pošti
;
strojn.
ležeči stroj
stroj, pri katerem je os (valja) vodoravna
;
tisk.
ležeča črka
črka, oblikovana postrani
2.
ne strm, položen:
ležeče stopnice
;
prisl.:
tiskati ležeče
/
zastar.,
v povedni rabi:
na metodi je veliko ležeče
od metode je veliko odvisno
;
veliko mi je ležeče na tem, da
veliko mi je do tega, da
♦
ptt
poštno ležeče
označba na pošiljki
pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti
léžen
-žna -o
prid.
(
ẹ̄
)
šport.,
v zvezi
ležna opora
opora, pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih:
odriniti se iz ležne opore
;
ležati v ležni opori
/
ležna opora pred rokami
léženje
-a
s
(
ẹ̄
)
glagolnik od leči
2
:
leženje jajčec
ležêren
-rna -o
prid.
(
ȇ
)
1.
pri katerem ni potreben trud, prizadevanje;
lagoden
,
počasen
:
ležerna izvedba vaje
;
ležerno sprehajanje
//
ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati:
je sicer sposoben, a preveč ležeren
2.
nav. ekspr.
malomaren
,
brezbrižen
:
imeti ležeren odnos do problema
/
ležerno vedenje
ležêrno
prisl.
:
ležerno poslušati poročilo
;
ležerno zavezana pentlja
ležêrnost
-i
ž
(
ȇ
)
lastnost, značilnost ležernega človeka:
njena ležernost ga draži
/
poročilo je bral z opazno ležernostjo
/
površnost in ležernost v poslovanju
ležetrúdnik
-a
m
(
ȗ
)
zool.
nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus:
sove in ležetrudniki
ležíšče
-a
s
(
í
)
1.
kar je namenjeno za ležanje, spanje:
v sobi sta dve ležišči
;
imeti slabo ležišče
;
postlati ležišče
;
vstati z ležišča
;
premetavati se po ležišču
;
mehko, trdo, zasilno ležišče
;
oblazinjeno ležišče
;
širina ležišča
/
v sezoni je hotel najel tudi ležišča pri zasebnikih
;
počitniški dom ima petdeset ležišč
/
hotelska cena za ležišče
za prenočevanje, prenočišče
/
otroško, pomožno ležišče
;
v planinski koči je dvajset skupnih ležišč
preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru
;
prenočevali so na skupnem ležišču
v prostoru, kjer so taka ležišča
//
mesto, prostor za ležanje, spanje:
ležišče je imel na senu
;
pripraviti komu ležišče ob peči
;
ležišče na goli klopi
//
mesto, prostor, kjer žival (pogosto) leži:
pes se je umaknil na ležišče
;
mokro ležišče prašičem škoduje
;
zajčje ležišče
2.
kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina
rudnine;
nahajališče
:
najti, odkrivati nova ležišča
;
ležišče premoga
/
odpiranje, raziskovanje ležišč
/
ležišče nafte, plina
3.
mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni:
razstavljati stroje in jih trgati z ležišč
/
ležišče za žarnico
//
grad.
mesto na podpori, na katerem leži, sloni nosilni element:
izdelati ležišča
;
ležišče strešne konstrukcije
;
ležišče nosilca
4.
zastar.
(vojaški) tabor, (vojaško) taborišče:
Turki so se umaknili v svoje ležišče
♦
anat.
ležišče organa
mesto, kjer je, se nahaja organ
;
pravn.
trdo ležišče
nekdaj
poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko
preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih
deskah
;
teh.
ležišče
del cevi pri orožju, kjer je nameščen naboj
ležíščen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ležišče:
ležiščno dno
/
ležiščno pregrinjalo
lêžkati
-am
nedov.
(
ȇ
)
otr.
ležati
:
priden bodi pa lepo ležkaj
léžnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
preprosto ležišče, pograd:
jetnik je sedel na ležnico in strmel v tla
;
na ležnici je bilo samo nekaj slame
ležnína
-e
ž
(
ī
)
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne
prevzame takoj:
plačati ležnino
li
člen.
,
zastar.
1.
kot naslonka
krepi vprašanje:
je li težko? ni li to preveč? moraš li domov?
/
govorite o veselici, ne li?
ali ne
;
praznujete, kaj li?
kajne
/
v odvisnih vprašalnih stavkih
vprašuje, da li ga marajo
ali, če
2.
uvaja vprašanje;
ali
1
:
li veste, kako se piše?
prim.
jeli, kali
libácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.,
v različnih religijah
daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine;
pitna daritev
:
slika prikazuje kralja pri libaciji
libanonizácija
-e
ž
(
á
)
ekspr.
vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih,
vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi:
kulturniki so že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo
Jugoslavije
líbanonski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
bot.,
v zvezi
libanonska cedra
vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije,
Cedrus libani:
libéla
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
teh.
kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za
določanje vodoravne lege, vodna tehtnica:
naravnati libelo
//
cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav:
libela pri geodetskih instrumentih
2.
knjiž.
kačji pastir:
tihi let libele
líbera
-e
ž
(
ȋ
)
rel.,
nekdaj
obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z
začetkom: Libera me:
maša z libero
/
peti libero
liberál
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
liberalec
:
liberali in demokristjani
/
biti po nazorih liberal
liberálec
-lca
m
(
ȃ
)
1.
član liberalne stranke:
vlada pod vodstvom slovenskih liberalcev
//
nekdaj
član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak:
slovenski liberalci in klerikalci
2.
pristaš liberalizma:
v njem je nekoliko liberalca
liberálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
ki izhaja iz liberalizma:
liberalni tokovi tistega časa
;
liberalna miselnost
;
liberalno politično prepričanje
/
liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci
;
liberalna stranka
//
v nekaterih državah
nanašajoč se na liberalno stranko:
v volilnem boju so ga podprli vsi liberalni časopisi
;
liberalna opozicija
2.
strpen
,
širokosrčen
,
popustljiv
:
ne bo ti delal težav, saj je zelo liberalen
/
njegovi liberalni nazori o morali
;
zagovarjati liberalno vzgojo
♦
polit.
liberalni kapitalizem
razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena
svobodna konkurenca
liberálno
prisl.
:
liberalno razlagati predpis
;
liberalno misleč človek
;
liberalno usmerjen državnik
liberalístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na liberalizem:
liberalistično gospodarstvo
;
liberalistična kulturna izročila
/
slabš.
liberalistične fraze
liberalizácija
-e
ž
(
á
)
odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju:
carinska liberalizacija
;
liberalizacija predpisov
;
liberalizacija mednarodne trgovine, uvoza
/
proces duhovne liberalizacije
liberalízem
-zma
m
(
ī
)
1.
gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in
politično svobodo:
začetki liberalizma
/
slovenski meščanski liberalizem
;
politični liberalizem
/
novi liberalizem
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino
in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
♦
ekon.
gospodarski
ali
ekonomski liberalizem
teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano
delovanje gospodarskih zakonitosti
2.
strpnost
,
širokosrčnost
,
popustljivost
:
liberalizem v vzgoji
liberalizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
odstraniti ovire, omejitve v postopkih, poslovanju:
liberalizirati pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti
;
liberalizirati uvoz opreme
/
liberalizirati gledališki repertoar
liberalizíran
-a -o:
liberalizirana mednarodna trgovina
liberálka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
članica liberalne stranke:
za predsednico parlamenta so izvolili liberalko
2.
pristašinja liberalizma:
je goreča liberalka in borka za človekove pravice
liberálnost
-i
ž
(
ȃ
)
liberalni nazori, liberalna miselnost:
glede na politično usmerjenost je bil znan po liberalnosti
/
liberalnost do nezdravih pojavov med mladino
//
lastnost, značilnost liberalnega:
liberalnost stališč
liberálski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nav. ekspr.
nanašajoč se na liberalce:
liberalska tradicija družine
liberálstvo
-a
s
(
ȃ
)
star.
liberalizem
:
širjenje liberalstva
liberalúh
-a
m
(
ū
)
slabš.
liberalec
:
to so sami liberaluhi
liberátor
-ja
m
(
ȃ
)
med drugo svetovno vojno
štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-24:
zavezniški liberatorji
libertín
-a
m
(
ȋ
)
1.
zgod.,
pri starih Rimljanih
nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo;
osvobojenec
:
libertini in patroni
2.
knjiž.
svobodomislec
:
biti po nazorih libertin
libertínec
-nca
m
(
ȋ
)
knjiž.
svobodomislec
:
nazori libertincev
libertinízem
-zma
m
(
ī
)
knjiž.
1.
svobodomiselnost
,
svobodomiselstvo
:
vpliv libertinizma na pisatelja
2.
razuzdanost
,
razvratnost
:
libertinizem bogataške družbe
libidinálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na libido:
libidinalni razvoj
;
libidinalne fantazije
;
libidinalna vzdraženost, zadovoljitev, želja
/
libidinalni vzgibi
libidinózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na libido:
libidinozno nagnjenje
/
libidinozne podobe in predstave
pohotne, nasladne
libído
-a
m
(
ȋ
)
psih.,
po Freudu
spolni nagon kot osnova vseh nagonov:
upadanje libida
♦
med.
spolni nagon
líbra
-e
ž
(
ȋ
)
nekdaj
1.
denarna enota raznih (večjih) vrednosti:
potrošiti sto liber
2.
utežna enota, od 300 do 500 g:
dve libri volne
librácija
-e
ž
(
á
)
astron.
na videz nihajoče gibanje Lune:
zaradi libracije vidimo več kot polovico Luninega površja
libretíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor (na)piše libreto:
skladateljevo sodelovanje z libretistom
libréto
-a
m
(
ẹ̑
)
dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju:
napisati libreto
;
libreto Verdijevega Trubadurja
;
libreto za opero
/
operetni libreto
/
razstava starih libretov
libúrna
-e
ž
(
ȗ
)
navt.
lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in
enim jamborom:
licàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
ekspr.
ki ima velika, debela lica:
licat kmet
/
licat obraz
líce
-a
s
(
ī
)
1.
nav. mn.
del obraza ob strani nosu in ust:
napihniti lica
;
poljubiti na obe lici
;
uščipniti v lice
;
pobožati otroka po licu
;
po licih tečejo solze
;
bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica
;
eno lice je že obrito
;
jamica na licu
;
imeti znamenje na desnem licu
;
lica kakor mleko in kri
bela in rdeča
/
ekspr.
lica ji gorijo od zadrege
/
v lica ga zebe
;
biti rdeč v lica
2.
star.
prednja stran glave;
obraz
:
opazovati v ogledalu svoje lice
;
gledal ga je naravnost v lice
;
v lice mu je zapihal oster veter
;
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice
;
izraz na licu se ni spremenil
/
na licu se ji bere skrb
3.
stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot
druga stran:
lice blaga je obledelo
;
prišiti krpo kar na licu
/
tkanina z dvojnim licem
/
obračati blago na lice in narobe
;
na lice plesti same desne petlje
//
prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje:
položiti igralno karto z licem navzgor
;
lice bankovca, čeka, kovanca
4.
knjiž.
pročelje
,
fasada
:
pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
5.
knjiž.,
s prilastkom
podoba
,
videz
,
zunanjost
:
lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo
;
dati okolici kulturnejše lice
;
soba je dobila bolj prijazno lice
;
mesto izgublja starinsko lice
;
prizadevanje za lepše lice mesta
/
njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice
/
ekspr.,
z oslabljenim pomenom:
izbrisati kaj z lica zemlje
;
te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
6.
ekspr.,
v prislovni rabi,
v zvezi
na licu mesta
tam, kjer se kaj zgodi, je;
na kraju samem
1
:
storilca so prijeli na licu mesta
;
skupina je gradivo zbirala na licu mesta
//
brez odlašanja, takoj:
ukrepal je na licu mesta
●
star.
ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo
obraz
;
star.
oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice
je postal viden
;
star.
šele zdaj je pokazal svoje pravo lice
obraz
;
ekspr.
kri mu je zalila lica
zardel je
;
ekspr.
vsa kri mu je izginila iz lic
prebledel je
;
star.
v lice kaj povedati komu
v obraz, v brk
;
knjiž.
na licih ji cvetejo rože
je mlada in lepega obraza
;
star.
poznam ga po licu, po imenu ne
na videz
♦
lov.
izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni
lovčevo lice
liceálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
licejski
:
licealni študij
/
licealna knjižnica
licêj
-a
m
(
ē
)
1.
srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija:
obiskovati licej
2.
pog.,
med obema vojnama
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani:
ravnatelj liceja
3.
do 1848
vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo:
graški, ljubljanski licej
4.
pri starih Grkih
šola, v kateri je predaval Aristotel:
licej v Atenah
♦
šol.
dekliški licej
nekdaj
šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine
licêjec
-jca
m
(
ē
)
dijak, učenec liceja:
licêjka
-e
ž
(
ē
)
1.
dijakinja, učenka liceja:
gruča licejk
2.
nekdaj
Licejska knjižnica v Ljubljani:
študirati v licejki
;
vodja licejke
licêjski
-a -o
prid.
(
ē
)
nanašajoč se na licej:
licejski profesorji
/
Licejska knjižnica v Ljubljani
v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja
študijska knjižnica v Ljubljani
licemér
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
licemerec
,
hinavec
:
ta človek je licemer
licemérec
-rca
m
(
ẹ̑
)
nav. ekspr.
licemerski človek:
licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali
;
taka vzgoja naredi iz otrok licemerce
/
knjiž.
stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval
zaroto proti njemu
hinavec
liceméren
-rna -o
prid.
(
ẹ̄
)
knjiž.
licemerski
,
hinavski
:
licemerni ljudje
/
licemerna morala
/
licemeren smehljaj
licemériti
-im
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
knjiž.,
nav. ekspr.
licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se:
licemeril je in jim lagal
;
zavestno, zvito licemeriti
licemérje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
licemerstvo
,
hinavščina
:
bičati licemerje meščanske družbe
licemérka
-e
ž
(
ẹ̑
)
nav. ekspr.
licemerska ženska:
taka vzgoja je napravila iz nje licemerko
licemérski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nav. ekspr.
ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak:
licemerski ljudje
;
licemerska meščanska družba
/
licemerska morala
;
licemersko govorjenje
//
knjiž.
hinavski
,
neiskren
,
neodkrit
:
licemerski prijatelji
/
besede so bile prijazne, toda licemerske
licemérsko
prisl.
:
licemersko brezčutna sodba ljudi
licemérstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
nav. ekspr.
licemersko vedenje ali govorjenje:
satirik biča licemerstvo
;
licemerstvo in svetohlinstvo
/
knjiž.
biti prijazen brez licemerstva
hinavščine
licénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga:
odkupiti licenco
;
delati televizorje po tuji licenci
;
licenca za elektronske varilne aparate
;
lastnik licence
/
domač proizvod po tuji licenci
2.
dovoljenje za opravljanje kake funkcije, dejavnosti:
imeti mednarodno veljavno licenco
;
ostati brez licence
;
imetnik ustrezne licence
;
izdaja, podeljavanje licenc
;
odvzem, pridobitev licence
/
tekmovalna, trenerska licenca
;
vodniška licenca
/
pokazati licenco
tako dovoljenje v pisni obliki
3.
knjiž.
dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja:
dovolil si je nekaj licenc
;
režiserske licence
♦
film.
licenca
dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec
materialnih avtorskih pravic
;
lit.
poetična licenca
pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega
jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina
licenciát
-a
m
(
ȃ
)
nekdaj
stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata:
doseči filozofski licenciat
//
naslov človeka s tako izobrazbo:
biti licenciat zdravilstva
licencíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od licencirati:
licenciranje proge za motorne dirke
/
pripeljati bika k licenciranju
;
licenciranje žrebcev
licencírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
šport.
uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno,
potrditi:
licencirati dirkalno progo
♦
vet.
licencirati bika, merjasca
po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za
oplojevanje, potrditi
licencíran
-a -o:
žrebec je bil licenciran v Franciji
/
licencirani avtomobilski dirkači
dirkači, ki imajo pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom
tekmujejo
licénčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na licenco:
licenčna pogodba
;
licenčna določila
/
tovarna in njen francoski licenčni partner
♦
šport.
licenčni avtomobilski dirkač
dirkač, ki ima pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmuje
;
licenčni (teniški) igralec
igralec, ki sicer nastopa za denar, a je še vedno pod jurisdikcijo
svoje nacionalne zveze
licenčnína
-e
ž
(
ī
)
plačilo za pridobitev, uporabo licence:
licenčnine za patente so navadno visoke
;
plačevati licenčnino
;
oprostitev plačila licenčnine
;
stroški licenčnine
licitácija
-e
ž
(
á
)
1.
javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto,
dražba:
udeležiti se licitacije
;
dati najdene predmete na licitacijo
;
kupiti, prodati na licitaciji
;
licitacija rabljene opreme, zemljišča
2.
razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi
najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno:
objaviti licitacijo
/
obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji
/
javna licitacija
♦
igr.
napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami
licitacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na licitacijo:
licitacijski pogoji
/
licitacijska prodaja
licitánt
-a
m
(
ā á
)
1.
kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na
licitaciji, dražilec:
za travnik se je potegovalo več licitantov
2.
kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene,
poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji:
licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli
licitánta
-e
ž
(
ȃ
)
nar.
licitacija
,
dražba
:
gasilci so na veselici priredili tudi licitanto
;
posestvo je bilo prodano na licitanti
licitátor
-ja
m
(
ȃ
)
kdor vodi licitacijo, dražilec:
izkušen, uspešen licitator
;
zgovoren licitator
licitíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od licitirati:
sodelovati pri licitiranju
licitírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
1.
s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na
licitaciji, dražiti:
nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati
;
licitirati les
2.
s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se
za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji:
za gradbena dela so licitirala tri podjetja
3.
voditi licitacijo:
kdo zna licitirati
♦
igr.
napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami
líčar
-ja
m
(
ȋ
)
kdor se poklicno ukvarja z ličenjem:
sprejmemo ličarja
/
avto ličar
avtoličar
;
ličar avtomobilov, stekla
líčarski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ličarje:
ličarska dela
/
ličarska stroka
líčarstvo
-a
s
(
ȋ
)
dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov:
líčece
-a
[
ličəce
]
s
(
ī
)
ekspr.
manjšalnica od lice 1:
dojenček ima okrogla ličeca
;
mehka, rdeča ličeca
;
jamica v ličecih
líček
-čka
m
,
mn.
líčka
s tudi
líčki
m
(
ȋ
)
ekspr.
manjšalnica od lice 1:
pobožati otroka po ličku
;
imeti okrogla, rdeča lička
;
jamice na ličkih
;
lička kot mleko in kri
bela in rdeča
líčen
1
-čna -o
prid.
, líčnejši
(
í ī
)
nav. ekspr.
lep, zlasti po obliki, izdelavi:
lična hišica
;
lična košarica
/
imeti lično pisavo
/
učenčevi zvezki so lični
/
v stanovanju je vse čisto in lično
líčno
prisl.
:
pisati razločno in lično
;
lično izdelani čevlji
;
lično urejen lokal
líčen
2
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lice:
lične kosti
;
povešene lične mišice
/
lična stran tkanine
prava stran, lice
/
lična in hrbtna stran medalje
líčenje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od ličiti
1
:
ličenje vek
;
knjiga o ličenju in kozmetiki sploh
/
ličenje avtomobilov
líči
-ja
m
(
ȋ
)
subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad
z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino:
povezovati sadeže ličija v šope
;
ananas, kivi in liči
ličílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se liči:
ličilno sredstvo
/
ličilni nož
ličílo
-a
s
(
í
)
1.
sredstvo za barvanje, lepšanje obraza:
uporabljati ličila
;
poudariti oči z ličilom
;
plast ličila
/
svetlo ličilo za ustnice
2.
knjiž.
barva
,
lak
:
nanašati ličilo
3.
zastar.
loščilo (za čevlje):
škatlica ličila
ličínka
-e
ž
(
ȋ
)
zool.
žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in
razvito živaljo:
ličinka se levi, zabubi, zaprede
;
ličinka zleze iz jajčeca
/
žuželčje ličinke
;
uničevati ličinke koloradskega hrošča
;
ličinke trakulje
;
ličinke žab
paglavci
líčiti
1
-im
nedov.
(
í ȋ
)
1.
nanašati ličilo na obraz:
ličiti obrvi, ustnice
;
ličiti si trepalnice
/
ličiti igralca pred nastopom
;
ženske se ličijo
;
skrbno se ličiti
;
ličiti se pred ogledalom
2.
prekrivati z barvo, lakom:
ličiti avtomobile
líčiti
2
-im
nedov.
(
í ȋ
)
zastar.,
navadno v zvezi z
na
biti podoben, spominjati:
sin liči na očeta
/
tak sistem liči na absolutizem
líčje
-a
s
(
ȋ
)
1.
bot.
del lubja, sestavljen iz mrtvih celic:
vlakna ličja
;
zajedavci v ličju
2.
ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje:
zvezati z ličjem
;
palmovo ličje
;
košarica iz ličja
;
plašč iz lipovega ličja
/
vrbovo ličje
/
ličje konoplje, lanu
vlakna, vlakenca
3.
nar.
ličkanje
:
z ličjem napolnjena blazina
líčkanje
-a
s
(
ȋ
)
1.
glagolnik od ličkati:
ličkanje jim je šlo hitro od rok
/
povabiti na ličkanje
;
razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo
2.
krovni listi, odstranjeni s koruznega storža:
napolniti blazino z ličkanjem
;
šumenje ličkanja
;
copate iz ličkanja
líčkar
-ja
m
(
ȋ
)
kdor lička:
gospodinja je pogostila ličkarje
líčkati
-am
nedov.
(
ȋ
)
odstranjevati s koruznega storža krovne liste:
pri sosedovih ličkajo
/
ličkati koruzo
líčkovina
in
ličkovína -e
ž
(
ȋ; í
)
nar.
ličkanje
:
sušiti ličkovino
líčnat
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ličje:
ličnate copate
/
ležati na ličnati blazini
napolnjeni z ličkanjem
líčnica
-e
ž
(
ȋ
)
anat.
ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico:
poškodovati si ličnico
/
ličnice mu izstopajo
;
ostre, široke ličnice
;
shujšan obraz s štrlečimi ličnicami
líčnik
1
-a
m
(
ȋ
)
les.
skobljič za končno izgladitev ploskve:
ličnik in kosmač
líčnik
2
-a
m
(
ȋ
)
anat.
vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti:
líčnost
-i
ž
(
í
)
nav. ekspr.
lastnost, značilnost ličnega
1
:
občudovati ličnost hišice
/
ličnost pisave
líder
-ja
m
(
í
)
publ.
voditelj, zlasti politični:
liderji afriških držav
/
lider delovne skupine
líderstvo
-a
s
(
í
)
pog.
1.
vodilni položaj v kaki skupini, skupnosti, organizaciji:
nočejo, da bi tekmeci ogrožali njihovo liderstvo
;
zagotoviti si nesporno liderstvo
;
boj za liderstvo
2.
način vodenja:
volivci niso ocenjevali njegovega ne preveč posrečenega liderstva
stranke
;
pomanjkanje pravega liderstva
lídijski
-a -o
prid.
(
í
)
glasb.,
v zvezi
lidijska lestvica
, v srednjeveški cerkveni glasbi
diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor:
lidít
-a
m
(
ȋ
)
kem.
brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina;
ekrazit
:
granate so nekdaj polnili z liditom
♦
min.
temno sivi različek kalcedona
lído
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
peščena obala, plaža:
hoditi po lidu
♦
geogr.
podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
liferánt
-a
m
(
ā á
)
nav. slabš.
dobavitelj
:
vojni liferanti
líft
-a
m
(
ȋ
)
pog.
(osebno) dvigalo:
stopiti v lift
;
peljati se z liftom
liftboy
-a
[
lífdbôj
tudi
lífdbój
]
m
(
ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑
)
uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu:
livriran liftboy
lífting
-a
m
(
ȋ
)
kirurško zategovanje, dvigovanje obrazne kože, s čimer se doseže
zlasti izravnava gub:
odločila se je za lifting obraza in popravek nosu
;
učinki liftinga
;
liposukcija in lifting
/
naravni lifting
;
obrazni lifting
líga
-e
ž
(
ī
)
1.
organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu:
ustanoviti ligo
/
protituberkulozna liga
2.
šport.
skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih
sposobnosti:
izpasti iz lige
;
zasesti prvo mesto v ligi
/
conska liga
ki združuje tekmovalna moštva določenega območja
;
zvezna liga
ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države
//
tekmovanje v okviru take skupine:
zadnje kolo košarkarske lige
lígarica
-e
ž
(
ȋ
)
zool.
divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis:
ligáš
-a
m
(
á
)
1.
šport. žarg.
društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi:
uspeh domačega ligaša
/
igralci občinskega ligaša
2.
lit.
član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je
vodil J. E. Krek:
ligaši in zadružani
ligáški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na ligaše ali liga 2:
ligaško moštvo
/
ligaško tekmovanje
ligatúra
-e
ž
(
ȗ
)
1.
tisk.
znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma
poenostavljenih črk:
prebrati ligaturo
;
uporabiti ligaturo &
2.
glasb.
znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj:
napisati ligaturo
3.
med.
podveza
,
podvezovanje
:
ligatura žile
lígenj
-gnja
m
(
í
)
zool.
sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris:
jadranski lignji
;
lovke lignjev
;
hobotnice, sipe in lignji
/
orjaški lignji
ki živijo v velikih globinah in se z njimi hranijo kiti glavači,
Architeuthidae
/
dušeni, ocvrti, pečeni, praženi lignji
;
narezani, očiščeni lignji
;
polnjeni lignji
;
lignji s krompirjem, paradižnikom
;
rezanci, rižota z lignji
light show
in
lightshow
-a
[
lájt šôv-
]
m
(
ȃ, ȏ
)
niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov
spreminjajoče se jakosti in smeri:
vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light
show
;
laserski light show
//
naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt:
kupil je light show za ansambel
lignín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih
rastlin:
celuloza in lignin
lignít
-a
m
(
ȋ
)
premog nižje kalorične vrednosti:
kuriti z lignitom
;
rudnik lignita
ligníten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lignit:
lignitni bazen
/
lignitni premog
ligúster
-tra
m
(
ú
)
vrtn.
grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in
črnimi jagodami, Ligustrum:
živa meja iz ligustra
líh
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
ki ni deljiv z dve:
hiše na tej strani imajo lihe številke
♦
mat.
liha funkcija
funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče
;
liho število
naravno število, ki ni deljivo z dve
lihopérnat
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
bot.,
v zvezi
lihopernati list
pernati list, ki ima liho število delov:
lihopŕst
1
-a
m
(
ȓ r̄
)
nav. mn.,
zool.
lihoprsti kopitarji:
lihopŕst
2
-a -o
prid.
(
ȓ r̄
)
zool.
ki ima en prst ali tri prste:
ta žival je lihoprsta
/
lihoprsti kopitarji
líhost
-i
ž
(
ī
)
mat.
lastnost, značilnost lihega:
lihost in sodost števil
líj
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
lijak
:
stekleni liji
/
dno mogočnega apnenčastega lija
liják
-a
m
(
á
)
1.
priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino:
z lijakom doliti vina v steklenico
;
pločevinast, steklen lijak
;
grlo lijaka
●
ekspr.
ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom
da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda
;
šalj.
nürnberškega lijaka ni
ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja,
truda
//
kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku:
v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene
;
granate so izkopale globoke lijake
;
napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical
/
prah se v lijaku vrtinči kvišku
2.
na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode:
zliti pomije v lijak
;
umiti si roke pri lijaku
/
kuhinjski lijak
;
vodovodni lijak
/
lijak dobro požira, je zamašen
odvodna cev pri tej posodi
♦
agr.
lijak za seno
jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno
;
meteor.
lijak tornada
osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan
;
teh.
polnilni lijak
del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material
vanjo
lijákast
-a -o
prid.
(
á
)
podoben lijaku:
lijakaste grape
;
granate so izkopale lijakaste jame
;
zvrtati lijakasto luknjico
/
obleka z lijakastimi rokavi
;
lijakasto ustje reke
♦
bot.
lijakasti cvet
cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem
lijákasto
prisl.
:
dohod se lijakasto razširi
lijána
tudi
liána -e
ž
(
ȃ
)
bot.
rastlina, ki pri rasti potrebuje oporo:
fižol je lijana
;
z dreves v pragozdu visijo lijane
;
tropske lijane
líjast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
lijakast
:
granata je izkopala lijasto jamo
/
lijasto ustje reke
líjasto
prisl.
:
lijasto se zoževati
líjavica
in
lijávica -e
ž
(
ī; ȃ
)
1.
star.
ploha
,
naliv
:
v hudi lijavici je zgrešil pot
;
ta novica je delovala kot mrzla lijavica
2.
med.
neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata;
driska
:
ustaviti lijavico s čajem
líjček
-čka
m
(
ȋ
)
manjšalnica od lij(ec):
zlivati skozi lijček
líjec
-jca
m
(
ȋ
)
lijak
:
z lijcem vlivati v steklenico
lík
1
-a
m
(
ȋ
)
1.
oseba kot literarna, dramska upodobitev:
podati življenjsko pristen lik
;
igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe
;
filmski, igralski, odrski liki
;
to je najlepši ženski lik v njegovih romanih
;
liki v tragediji
;
ekspr.
Shakespearova galerija človeških likov
/
dramski lik
//
s prilastkom
oseba kot nosilec kake lastnosti:
igralec je dobro predstavil lik gizdalina
;
lik človeka iz ljudstva
;
junaški lik iz naše revolucije
;
lik borca in heroja
2.
knjiž.,
navadno s prilastkom
likovno upodobljen predmet ali živo bitje;
kip
1
,
podoba
:
lesen lik sejalca
;
lik zveri
;
lik iz kamna
;
lik na kovancu
;
znamke s pesnikovim likom
;
pren.
duhovni lik pesnika
●
knjiž.
njen lik mu je vedno pred očmi
obraz, podoba, postava
3.
kar je likovno upodobljeno sploh:
risati po pesku nekakšne like
;
okrasni liki na ploskvi
4.
geom.
tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin:
izračunati ploščino lika
/
enakokotni lik
;
ploskovni, prostorski lik
;
podobni, skladni liki
;
raznostranični lik
/
geometrijski lik
5.
igr.
obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve:
vpisati besedo, črko v lik
/
magični lik
pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da
se križajo
♦
šport.
lik
kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj
povezanih elementov umetnostnega drsanja
;
obvezni liki
liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in
število ponovitev natančno predpisani
lík
2
-a
m
(
ī
)
zastar.
ličje
:
privezati trto z likom
likálec
-lca
[
tudi
likau̯ca
]
m
(
ȃ
)
kdor se poklicno ukvarja z likanjem:
likalec v konfekcijski delavnici
likálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na likanje:
primerno mehka likalna podlaga
/
(električni) likalni stroj
;
likalna deska
z blagom prevlečena deska za likanje oblek
;
likalna miza
likálka
-e
[
tudi
likau̯ka
]
ž
(
ȃ
)
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem:
likálnica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
prostor za likanje:
stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico
2.
(manjše) podjetje za likanje:
lastnica pralnice in likalnice
//
obrat za likanje v tovarni:
v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica
likálnik
-a
m
(
ȃ
)
priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da
segreti, in ročaja:
priklopiti likalnik
;
vroč likalnik
/
električni likalnik
;
krojaški, potovalni likalnik
;
vlažilni (električni) likalnik
;
likalnik na oglje
;
podstavek za likalnik
♦
teh.
likalnik z regulatorjem
ali
avtomatski likalnik
likálo
-a
s
(
á
)
star.
likalnik
:
vroče likalo
líkanec
-nca
m
(
ȋ
)
usnj.
gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke:
puška v etuiju iz rjavega likanca
líkanje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od likati:
likanje perila
;
pranje in likanje
/
likanje jezika
/
likanje okusa
líkar
-ja
m
(
ȋ
)
kdor se poklicno ukvarja z likanjem:
barvarji oblek in likarji
♦
zool.
hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus
líkarica
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem:
likarice v kemični čistilnici
/
ročna, strojna likarica
líkati
-am
nedov.
(
ȋ
)
1.
potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi:
gospodinja pere in lika
;
likati hlače, perilo
;
likati obleko na lice, narobe
/
likati na oglje
z likalnikom na oglje
;
likati z vlažno krpo
da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa
//
delati kaj gladko, nezmečkano:
likati pod pritiskom
;
likati s strojem
♦
usnj.
likati usnje
2.
knjiž.
slovnično, stilno izboljševati:
likati svojo govorico
;
likati jezik
;
likati verze
3.
knjiž.
vzgajati
,
oblikovati
:
učiti in likati mladino
;
likal se je v dobrega borca
;
likati se pri Cankarju
/
likati svoj slikarski dar
4.
star.
loščiti
,
svetliti
:
likati čevlje, nohte
likêr
-ja
m
(
ȇ
)
žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja,
sadnih sokov, aromatičnih snovi:
piti liker
;
kozarček likerja
;
tovarna likerjev
/
hruškov, jajčni, kavni liker
;
liker iz višenj
likêrski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na liker:
likerski okus
;
likerska industrija
/
likerski kozarček
líki
vez.
(
ȋ
)
zastar.,
med členi v stavku
kakor
2
:
jezero leži pred menoj liki na dlani
líkof
-a
m
(
ȋ
)
zlasti v kmečkem okolju
pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni
kupčiji:
hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof
/
piti likof
;
dati za likof
●
pog.
kdaj bo likof
kdaj bo delo končano
líkov
-a -o
prid.
(
ī
)
bot.,
v zvezi
likovo vlakno
vlakno ličja:
líkoven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja:
likovni elementi
;
moderen likovni izraz
;
likovni svet japonskih grafikov
;
likovna kritika, kultura
;
velike likovne stvaritve
/
obiskovati likovni krožek na šoli
;
likovni pedagog
;
razstavljati v likovnem salonu
;
likovni umetnik
/
likovna oprema knjige
/
najboljša dela naše likovne umetnosti
slikarstva, kiparstva, arhitekture
♦
šol.
likovni pouk
učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in
oblikovanja
líkovno
prisl.
:
likovno upodobiti zgodovinski prizor
líkovnica
-e
ž
(
ȋ
)
publ.
likovna umetnica, upodabljajoča umetnica:
razstavlja skupina mladih likovnic
líkovnik
-a
m
(
ȋ
)
publ.
likovni umetnik, upodabljajoči umetnik:
razstava del starejših slovenskih likovnikov
;
likovniki, skladatelji, pesniki
líkovnost
-i
ž
(
ȋ
)
um.
skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje:
abstraktna, čista likovnost
líkovnoumétnosten
-tna -o
prid.
(
ȋ-ẹ́
)
nanašajoč se na likovno umetnost:
literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa
/
pisati likovnoumetnostne kritike
líktor
-ja
m
(
ī
)
pri starih Rimljanih
uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj:
pred konzulom so stopali liktorji
líktorski
-a -o
prid.
(
ī
)
nanašajoč se na liktorje:
liktorske dolžnosti
/
liktorski snop
v fašistični Italiji
butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma
;
liktorski sveženj
pri starih Rimljanih
butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti
líkvida
-e
ž
(
ȋ
)
jezikosl.
zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik:
l in r sta likvidi
likvidácija
-e
ž
(
á
)
1.
nav. ekspr.
odprava
,
uničenje
,
odstranitev
:
likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve
/
likvidacija dolgov
/
publ.
levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo
2.
pravn.
prenehanje obstoja gospodarske organizacije:
izvesti likvidacijo
/
redna likvidacija
;
prisilna likvidacija
stečaj
//
v zvezi z
v
postopek za to prenehanje:
iti, preiti v likvidacijo
;
biti v likvidaciji
;
zadruga v likvidaciji
3.
usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika:
opraviti likvidacijo
/
množične likvidacije prebivalstva
♦
adm.
presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za
nadaljnjo obravnavo
likvidacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na likvidacijo:
likvidacijski ukrepi kolonizatorjev
/
likvidacijski odbor
;
uveden je likvidacijski postopek
/
to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče
♦
ekon.
likvidacijska masa
premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji
likvidátor
-ja
m
(
ȃ
)
1.
nav. ekspr.
kdor kaj odpravi, uniči, odstrani:
likvidatorji narodnih manjšin
2.
pravn.
kdor izvaja postopek redne likvidacije:
opravljati posle likvidatorja
3.
kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika:
določiti likvidatorja
4.
uslužbenec v likvidaturi:
likvidator osebnih dohodkov, računov
♦
polit.
pristaš likvidatorstva
likvidátorski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo:
biti dodeljen likvidatorski enoti
/
likvidatorska smer v partiji
likvidátorstvo
-a
s
(
ȃ
)
polit.
smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi
carističnega terorja zavzemala za razpust stranke:
Leninov boj proti likvidatorstvu
//
slabš.
taka smer v stranki, partiji sploh:
v partiji je prišlo do likvidatorstva in frakcionaštva
likvidatúra
-e
ž
(
ȗ
)
oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske
listine:
biti zaposlen v likvidaturi
likvíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno
sposoben:
postati likviden
;
likvidna banka
;
podjetje ni likvidno
/
likvidno gospodarstvo
2.
ekon.
ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva,
unovčljiv:
likvidne premoženjske oblike
;
likvidna sredstva
/
denar je najbolj likvidna oblika premoženja
likvidíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od likvidirati:
likvidiranje tolpe
likvidírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
nav. ekspr.
odpraviti
,
uničiti
,
odstraniti
:
industrija je likvidirala staro obrt
;
radikalno likvidirati fevdalne odnose
/
likvidirati nasprotnikovo postojanko
2.
pravn.
napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno
preneha;
ukiniti
,
razpustiti
:
likvidirati podjetje, zadrugo
3.
usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika:
likvidirati političnega nasprotnika
;
ponoči so nekoga likvidirali
/
likvidirati internirance
♦
adm.
presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti
za nadaljnjo obravnavo
likvidíran
-a -o:
likvidirani računi
;
frakcijski boji so bili likvidirani
;
investicije so likvidirane
;
biti likvidiran na ukaz gestapa
likvídnost
-i
ž
(
ȋ
)
1.
sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna
sposobnost:
likvidnost podjetij se veča
;
stopnja likvidnosti
/
likvidnost gospodarstva
2.
ekon.
značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna
sredstva, unovčljivost:
različna likvidnost premoženja
likvídnosten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na likvidnost:
likvidnostna rezerva
♦
ekon.
likvidnostni koeficient
število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi
obveznostmi
líkvor
-ja
m
(
ȋ
)
anat.
tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, možgansko-hrbtenjačna
tekočina:
preiskava likvorja
líla
--
prid.
(
ȋ
)
pog.
(bledo) vijoličast, lilast:
lila obleka
;
jopica je lila
líla
prisl.
:
lila rožnata znamka
lílast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
(bledo) vijoličast:
lilasti cveti
;
nositi lilasto obleko
;
lilasto pisemce
;
pesn.
lilast somrak
/
rad ima lilasto barvo
lílasto
prisl.
:
lilasto moder
;
lilasto siv
lílek
-lka
m
(
ȋ
)
nar.
kačji lev:
opaziti pod grmom lilek
lílija
-e
ž
(
í
)
vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti:
cvetoča lilija
;
vonj lilij
;
dekle je bilo čisto kot lilija
/
bela lilija
●
star.
pred svetom nosi lilijo
dela se nedolžnega, čistega
♦
bot.
kranjska lilija
gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim
cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum
;
turška lilija
rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi
listi, Lilium martagon
;
etn.
bela bela lilija
otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi
sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto
;
zool.
morske lilije
na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea
lílijan
tudi
liliján -a
m
(
ī; ȃ
)
vrtn.
okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi
lijakastimi cveti;
maslenica
lílijast
-a -o
prid.
(
í
)
podoben liliji:
lilijasti okraski na kapitelu
/
knjiž.,
ekspr.
imeti lilijast obraz
zelo bel; nedolžen, čist
lílijevka
-e
ž
(
í
)
nav. mn.,
bot.
rastline z enojnim cvetnim odevalom iz šestih enakih listov,
Liliaceae:
lílijski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lilijo:
lilijski listi
/
knjiž.,
ekspr.
njene lilijske roke
bele, krhke
//
knjiž.,
ekspr.
nedolžen
,
čist
:
lilijska mladost
lílijsko
prisl.
:
lilijsko bel obraz
liliputánec
-nca
m
(
ȃ
)
knjiž.
pritlikavec
:
cirkuška predstava liliputancev
/
kolibriji so liliputanci med ptiči
/
duševni liliputanec
liliputánka
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
pritlikavka
:
liliputanci in liliputanke
/
v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka
liliputánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.,
ekspr.
zelo majhen:
v roki je imela liliputanski kovček
;
liliputanske države
/
liliputanska nagrada
liliputánstvo
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.,
ekspr.
omejenost
,
ozkosrčnost
:
pesnikov spopad z liliputanstvom sodobnikov
lím
-a
m
(
ȋ
)
pog.
lepilo
:
lim dobro drži
/
kuhati lim
klej
●
pog.,
ekspr.
iti (komu) na lim
dati se prevarati, ukaniti
;
nar.
tičji lim
evropsko ohmelje
límanica
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.
1.
paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev:
nastavljati limanice
;
loviti ptiče na limanice, z limanicami
;
ujeti se na limanice
2.
ekspr.
kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi:
pazi, to so limanice
;
limanice in pasti življenja
/
z oslabljenim pomenom
limanice lepih besed
●
ekspr.
dobiti, ujeti koga na limanice
prevarati, ukaniti ga
;
ekspr.
iti (komu), sesti na limanice
dati se prevarati, ukaniti
límati
-am
nedov.
(
ȋ
)
pog.
lepiti
,
klejiti
:
mizar lima
;
limati plakate
límb
-a
m
(
ȋ
)
1.
teh.
polkrožni kovinski trak, plošča z lestvico pri pripravi za merjenje
kotov:
odčitati velikost kota na limbu
2.
rel.
predpekel
:
limb in vice
;
pren.,
knjiž.
ostati zunaj obzidja lirike v nekakšnem limbu
límba
-e
ž
(
ȋ
)
gozd.
visokogorski bor, pogosten tudi v parkih;
cemprin
límbar
-ja
m
(
ȋ
)
zastar.
lilija
:
na vrtu raste limbar
/
beli limbar
limbovína
tudi
límbovina -e
ž
(
í; ī
)
les.
les cemprina:
stene, obite z limbovino
límburški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
gastr.,
v zvezi
limburški sir
mehki sir v obliki kvadra, ostrega okusa in vonja:
límes
-a
m
(
ȋ
)
zgod.,
nekdaj
utrjena meja:
glavne postojanke limesa
/
langobardski limes
na vzhodnem obrobju Furlanije
;
rimski limes
po Donavi in Renu ter med njima
liméta
-e
ž
(
ẹ̑
)
južno drevo z zelenimi, limoni podobnimi užitnimi sadovi ali njegov
sad:
okrasiti jed z rezinami limete
;
barva, okus limete
;
sok limete
;
limona, pomaranča in limeta
límfa
-e
ž
(
ȋ
)
1.
biol.
belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in
nekaterih višje razvitih živali, mezga:
pod roženo plastjo kože se je nabrala limfa
;
kri in limfa
2.
med.
cepivo proti kozam:
vbrizgniti limfo
limfátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na limfo:
limfatično tkivo
♦
anat.
limfatični sistem
limfni sistem
;
med.
limfatična levkemija
bolezen, za katero je značilen pojav rakavih limfocitov v krvi
límfen
-fna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na limfo:
krvni in limfni obtok
/
limfna drenaža
masažna metoda, pri kateri se spodbuja limfni žilni sistem in
limfni pretok ter pospešuje odstranjevanje odpadnih snovi iz
telesa
♦
anat.
limfni sistem
mezgovnice in bezgavke v organizmu, mezgovje
;
limfna žila
žila, po kateri se pretaka limfa
limfocít
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
biol.
levkocit z velikim jedrom in malo citoplazme:
aktivirani limfociti
;
delovanje limfocitov
;
število limfocitov v krvi
limfóm
-a
m
(
ọ̑
)
med.
vsaka od bolezni, ki nastanejo zaradi trajnega nenadzorovanega
razraščanja malignih celic limfatičnega tkiva:
ozaveščati javnost o limfomu
;
zdravljenje različnih vrst limfomov
;
znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj
;
bolnik z limfomom
;
levkemija in limfom
limít
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa:
limit provizije
♦
šport.
na olimpijske igre so poslali le tiste športnike, ki so dosegli
limit
določene rezultate ali določeno število točk, ki so potrebni za
udeležbo na pomembnem tekmovanju
limíta
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa:
povečanje storilnosti privede do fiziološke limite
;
delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja
♦
mat.
limita funkcije
;
limita zaporedja
število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja
limíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na limito ali limit:
določiti limitne norme
/
za vsako športno disciplino so določili limitni rezultat
limitíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od limitirati:
v pravilniku je omenjeno tudi limitiranje zdravniških obiskov na
domu
/
limitiranje zaporedja
limitírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa;
omejiti
:
limitirati kredite
;
limitirati zaloge
♦
mat.
zaporedje limitira
gre proti limiti
limitíran
-a -o:
limitirana stanarina
♦
ekon.
limitirane cene
cene, katerih oblikovanje je omejeno
limnologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih:
strokovnjak za limnologijo
limnolóški
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od limnologija:
limnološka opazovanja
limóna
-e
ž
(
ọ̑
)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad:
kisle, sočne limone
;
sok limone
;
zavrgel jo je kot izžeto limono
/
čaj z limono
z limoninim sokom
/
nasad limon
limonovcev
limonáda
-e
ž
(
ȃ
)
1.
osvežujoča pijača iz limoninega soka, vode, sladkorja:
piti limonado
;
kozarec limonade
/
elipt.,
pog.
prosim dve limonadi
dva kozarca limonade
2.
slabš.
čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo:
ta roman je limonada
;
zdaj igrajo neko limonado
;
filmska limonada
//
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v
kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno
doživljanje oseb;
telenovela
:
rada gleda limonade
;
mehiška limonada
/
televizijska limonada
limonádar
-ja
m
(
ȃ
)
prodajalec limonade:
limonadar na oglu
limonádast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
slabš.
čustven, a vsebinsko prazen:
limonadast film, roman
limonáden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na limonado:
limonadni kozarci
/
v tem filmu prevladuje limonadna romantika
limonádnica
-e
ž
(
ȃ
)
slabš.
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v
kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno
doživljanje oseb;
telenovela
:
producentka limonadnice
;
serije limonadnic so običajno na sporedu ob popoldnevih
limónast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
po barvi podoben limoni:
limonasta svetloba
/
limonasta barva
limónasto
prisl.
:
limonasto rumen
limónica
-e
ž
(
ọ̑
)
manjšalnica od limona:
drobna limonica
/
ekspr.
čaj z limonico
limonín
1
-a
m
(
ȋ
)
umetno narejena kislina v prahu za osvežujočo pijačo z okusom po
limoni:
kupiti limonin
limónin
2
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na limono:
okrasiti pečeno ribo z limoninimi krhlji
;
limonin sok
;
limonina lupina
/
dodati jedi nastrgano limonino lupinico
zunanji, rumeni del lupine
limonít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
ruda, ki vsebuje v glavnem železove okside z vodo, rjavi železovec:
limónov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na limono ali limonovec:
limonov grm
/
limonov sok
;
limonova lupinica
zunanji, rumeni del lupine
/
limonov sladoled
limónovo
prisl.
:
limonovo rumena barva
limónovec
-vca
m
(
ọ̑
)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi:
limonovci in oranževci
limónski
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od limona:
limonska krema
limuzína
-e
ž
(
ȋ
)
osebni avtomobil z zaprto karoserijo:
kabrioleti in limuzine
//
ekspr.
velik, eleganten osebni avtomobil:
pripeljal se je v črni limuzini
lína
-e
ž
(
ī
)
1.
oknu podobna odprtina, navadno manjša:
hlev je imel line namesto oken
;
veter piha skozi line
;
pri zamreženi lini se je pokazal obraz
/
slepe line
;
stolpne line
;
strelna lina
odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja
;
strešna lina
;
line v zvoniku
2.
nav. mn.,
zastar.
okno
:
odpreti line
●
pesn.
zvon je zabučal iz visokih lin
iz zvonika
;
zastar.
kupiti vozni listek pri lini
okencu
♦
anat.
del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci; hilus
línast
-a -o
prid.
(
ī
)
1.
podoben lini:
linasta odprtina
2.
ki ima line:
linast zvonik
línč
-a
m
(
ȋ
)
1.
zlasti v ameriškem okolju
uboj krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja:
tolpa je hotela linč
2.
besedni sramotilni napad na koga z namenom pokazati odklonilen odnos
do njega, ga onemogočiti:
pozivati k linču
;
medijski, politični linč
/
nekateri starši grozijo šoli z javnim linčem
línčanje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od linčati:
preprečiti linčanje konjskega tatu
/
medijsko linčanje
línčar
-ja
m
(
ȋ
)
udeleženec linčanja:
divja tolpa linčarjev
línčati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
zlasti v ameriškem okolju
ubiti krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja:
pobesnela množica ga je hotela linčati
/
ekspr.
linčali me bodo, ko bodo to brali
línda
-e
ž
(
ȋ
)
nar.
napušč
,
pristrešek
:
stati pod lindo
/
po grozdju duh in drožja izparina napolnila je lindo, hram in klet
(A. Gradnik)
lineáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
knjiž.
ki poteka v eni smeri, enosmeren:
linearno krčenje blaga
/
nasad drevja je linearen
//
razvit samo v eni smeri:
značaj glavnega junaka je linearen
;
linearna, preprosta vera v svet
2.
knjiž.
ki ima eno dimenzijo, razsežnost:
črta je linearna tvorba
3.
knjiž.
ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja;
enakomeren
:
rast proizvodnje je linearna
4.
mat.
nanašajoč se na prvo potenco:
linearna enačba
;
linearna funkcija
funkcija s spremenljivkami v prvi potenci
;
linearna interpolacija
interpolacija z linearno funkcijo
♦
arheol.
linearna pisava B
zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske
kulture
;
ekon.
linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov
obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek
;
fiz.
linearni pospeševalnik
naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti
;
linearna lestvica
lestvica z enako velikimi razdelki
;
linearna temperaturna razteznost
temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri
;
geom.
linearna perspektiva
perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike
;
glasb.
linearna zasnova
zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno
oblikovani
;
lit.
linearni liki
liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem
;
linearna kompozicija
kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem
redu
;
um.
linearni ornament
ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
lineárno
prisl.
:
dejanje poteka linearno
;
linearno povečati vse osebne dohodke
;
linearno razporejena vas
linearízem
-zma
m
(
ī
)
um.
likovno izražanje s črtami in ravnimi ploskvami:
lineárnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
lastnost, značilnost linearnega:
linearnost geometrijske tvorbe
♦
glasb.
linearnost kompozicijskega stavka
značilnost, da so glasovi melodično enakovredno, samostojno
oblikovani
;
lit.
linearnost v zgodbi
enakomernost razvoja dogajanja brez vsebinskih odmikov
;
um.
linearnost in ploskovitost figur
lingua franca
lingue france
in
língva fránka
língve fránke
[
língva fránka
]
ž
(
ȋ, ȃ
)
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov:
angleščina je postala evropska in svetovna lingua franca
lingvíst
-a
m
(
ȋ
)
strokovnjak za lingvistiko, jezikoslovec:
sestanek lingvistov
lingvístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lingvistiko, jezikosloven:
lingvistična razprava
/
lingvistični atlas
lingvístika
-e
ž
(
í
)
jezikoslovje
:
študirati lingvistiko
;
razprave s področja lingvistike
♦
jezikosl.
matematična lingvistika
;
strukturalna lingvistika
línica
-e
ž
(
ī
)
1.
manjšalnica od lina:
pogledati skozi linico
/
linica v vratih
●
star.
kupiti vstopnico pri linici
okencu
2.
nar.
vdolbina, omarica v zidu, zlasti v kmečki hiši:
odprl je linico in vzel iz nje steklenico
;
postaviti svečo v linico
línija
-e
ž
(
í
)
1.
nepretrgana vrsta točk;
črta
:
potegniti linijo
;
ravna linija
/
knjiž.
njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija
//
kar je temu podobno:
dolga linija letečih ptic
/
tekli so v vijugasti liniji in streljali
;
pren.,
publ.
izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji
2.
kar ločuje, razmejuje;
črta
:
prekoračiti linijo
;
mejna linija
3.
navadno s prilastkom
redna prometna povezava med določenimi kraji, proga:
otvoritev nove linije
/
avtobusna linija Črnuče–Vič
;
ladijska linija
;
letalska linija Ljubljana–Zagreb
;
mednarodne linije
;
redne in občasne linije
;
linija v Južno Ameriko
4.
sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne
energije:
graditi novo linijo
;
vzdrževati linije
/
kabelska
ali
podzemna linija
;
nadzemna linija
;
telefonska, telegrafska linija
//
kar ta omogoča:
motnje na liniji
/
medkrajevne, mednarodne linije
/
pog.:
linija je prekinjena, zasedena
zveza
;
za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij
zvez
;
ostanite na liniji
ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu
/
vroča linija
telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne
informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati
erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru
;
vroča telefonska linija
vroča linija
5.
teh.
sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni
postopek:
montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic
;
proizvodnja pekovskih linij
/
proizvodna linija
6.
voj.
prvi, najbolj izpostavljeni del položaja:
napasti nasprotnikovo linijo
/
obrambna linija
/
boriti se v prvi liniji
;
pren.
v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji
7.
navadno s prilastkom
oblika
,
podoba
,
videz
:
aerodinamične linije letala
;
elegantna linija avtomobila
;
moderna linija frizure
;
klasične linije kostima
/
pog.
linija oblek je oprijeta
obleke so oprijete
/
to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti
poteza, črta
//
obris
,
kontura
:
linija profila, nosu
//
pog.
vitko telo, postava:
ima linijo
;
v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo
/
zelo pazi na linijo
trudi se, da se ne zredi
/
vitka linija
8.
publ.
smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike:
linija se je zdaj spremenila
;
določiti politično linijo
;
idejna, partijska, uradna linija
;
kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono
;
boj med dvema linijama v kulturnem gibanju
/
z oslabljenim pomenom:
programska linija založbe se ne spreminja
program
/
žarg.,
polit.
biti na liniji
v skladu z veljavno politično smerjo
9.
knjiž.,
navadno s prilastkom
tok
1
,
potek
:
linija dejanja v drami
;
razstava kaže linijo slikarjevega razvoja
/
kompozicijska linija romana
10.
potomstvo v zaporednih generacijah:
španska linija rodu
/
moška linija
moški potomci; potomci moškega
;
ravna linija
osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od
drugega
;
stranska linija
osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika
/
po materini liniji je Slovenec
njegova mati je Slovenka
●
pog.
iti na linijo odločnega odpravljanja napak
začeti odločno odpravljati napake
;
ekspr.
podpreti, premagati koga na vsej liniji
popolnoma, v celoti
;
pog.
vztrajati na liniji oportunizma
v oportunizmu
;
publ.
znajti se na isti liniji
imeti skupni cilj
;
po liniji
pog.
naloge po partijski liniji
partijske
;
pog.
delati po politični liniji
politično, v politiki
;
pog.
iti na potovanje po privatni liniji
privatno, ne službeno
;
pog.
dobiti vstopnice po sindikalni liniji
s posredovanjem sindikata
;
publ.
ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu
gibanju
nazadnje, končno
;
pog.
narediti kaj po liniji najmanjšega odpora
tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri
drugih
♦
glasb.
melodična, pevska linija
potek melodije, petja
;
navt.
tovorna linija
črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti
ugreznjena
;
obl.
takrat je bila moderna A linija
so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A
;
H linija v modi
vrečaste obleke
;
pravn.
demarkacijska linija
začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi
premirja
;
šah.
linija
vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici
;
kmet na b-liniji
;
šport.
igra na liniji
pri tenisu in badmintonu
igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte
;
vet.
linija
skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega
prednika izbranih genskih lastnosti
línijski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na linijo:
a)
linijski nasad
/
linijski ornament
b)
linijski avtobusi
;
linijsko letalo
/
linijski promet
promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c)
linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č)
linijski članki iz časopisa
;
pesnika niso prištevali med linijske literate
●
star.
linijske čete
redne, stalne čete
♦
filat.
linijsko zobčanje
zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato
navpično
;
navt.
linijska ladja
ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu
;
linijska plovba
;
vet.
linijska reja
selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od
enega prednika, navadno moškega, na potomstvo
;
voj.
linijska ladja
nekdaj
najmočnejša vojna ladja na jadra
línj
-a
m
(
ȋ
)
zool.
večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in
zaokroženimi plavutmi, Tinca tinca:
debeli linji
línk
-a
m
(
ȋ
)
1.
element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument
ali na drugo mesto v istem dokumentu;
povezava
:
link je opremljen s kratkim opisom vsebine
;
klikniti link
;
poslati link po e-pošti
;
koristni linki
2.
rad.
naprava za prenos zvočnih in televizijskih signalov z usmerjenimi
mikrovalovi:
poslati sliko po linku
;
okvara linka
línkovski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od link:
linkovska zveza med Krvavcem in Ljubljano
linolêj
-a
m
(
ē
)
obloga iz tkanine, prepojene z lanenim oljem, iz lesne moke, smole:
polagati linolej
;
tla so obložena z linolejem
;
kos linoleja
linolêjski
-a -o
(
ē
)
pridevnik od linolej:
linolejski pod
linoréz
-a
m
(
ẹ̑ ẹ̄
)
um.
grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi peresi reže v linolej:
ustvarjati grafike v linorezu in lesorezu
//
odtis v tej tehniki:
razstava umetnikovih linorezov
línotájp
tudi
linotype -a
[
línotájp
]
m
(
ȋ-ȃ
)
tisk.
stavni stroj, na katerem nastajajo scela ulite vrstice stavka:
linotajp in monotajp
;
v prid. rabi:
linotajp stroj
línški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Linz:
linške ulice
/
linški gradel
gradel za moško perilo
♦
gastr.
linška torta
torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena
z mrežo iz istega testa
;
linško testo
krhko testo z začimbami
líntvern
-a
m
(
í
)
nižje pog.
zmaj
:
hud lintvern
/
njegova žena je pravi lintvern
liofilizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
agr.
sušiti zmrznjeno živilo v vakuumu pri zmerni temperaturi:
potem meso še liofilizirajo
liofilizíran
-a -o:
liofilizirana živila
lionist
-a
[
lajoníst
]
m
(
ȋ
)
član humanitarne organizacije Lions klub:
na tridnevnem druženju v Portorožu so lionisti izbrali novega
predsednika
;
zavzeti lionisti so zbrali znatno vsoto za pomoč prizadetim v
potresu
;
podmladek lionistov
;
lionisti in rotarijanci
lionističen
-čna -o
[
lajonístičən
]
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lioniste ali lionizem:
lionistični klub
;
širjenje lionistične ideje
;
svetovna lionistična organizacija
;
lionistično gibanje, združenje
lionizem
-zma
[
lajonízəm
]
m
(
ī
)
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub:
poslanstvo lionizma je pomagati
;
geslo, ideja, načelo lionizma
lípa
-e
ž
(
í
)
1.
košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti:
lipa cvete
;
sedeti pod lipo
;
stara lipa
;
lipa sredi vasi
/
pog.
rezljati konjičke iz mehke lipe
lipovega lesa
//
pog.
lipovo cvetje:
nabirati lipo
2.
od 1994
stotina hrvaške kune:
kovanec za deset lip
3.
v zvezi
sobna lipa
lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi:
4.
v zvezi
lipa sprave
lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol
slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev
pobojev ob koncu druge svetovne vojne:
na Žalah je bila spominska slovesnost ob lipi sprave
//
takšna lipa v drugih slovenskih krajih:
posaditi lipo sprave
;
lipa sprave v Kranju
lípan
-a
m
(
ȋ
)
1.
sladkovodna riba z veliko, pisano hrbtno plavutjo:
uloviti lepega lipana
2.
navadno v zvezi
morski lipan
morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi
progami na bokih,
zool.
cipelj
liparít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
svetlo siva ali svetlo rdeča predornina:
lipáza
-e
ž
(
ȃ
)
biol.,
kem.
encim, ki pospešuje razkroj maščobe v glicerol in maščobne kisline:
želodčna lipaza
;
lipaza in proteaza
/
encim lipaza
lípe
-ta
m
(
ȋ
)
ekspr.
omejen, neumen moški:
ta lipe zamudi vsako priložnost
lípec
-pca
m
(
ȋ
)
nar.
lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi;
lipovec
:
Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa
lipec
(F. Levstik)
lípica
-e
ž
(
í
)
nav. ekspr.
manjšalnica od lipa:
ležati pod zeleno lipico
♦
bot.
gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček
lipicánec
-nca
m
(
ȃ
)
konj lipicanske pasme:
dresirati lipicance
;
v kočijo sta vprežena dva vitka lipicanca
lipicánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na (kobilarno) Lipico:
lipicanski žrebec
♦
vet.
lipicanska pasma
pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje
lípičan
-a
tudi
lipičàn -ána
tudi
lipičán -a
m
(
í; ȁ á; ȃ
)
zastar.
lipicanec
:
jezditi lipičana
lípid
-a
m
(
ȋ
)
biol.,
kem.
v vodi netopna, biološko navadno pomembna organska snov:
motnje v metabolizmu lipidov
lipoíd
-a
m
(
ȋ
)
biol.,
kem.
maščobi podoben lipid:
razkroj lipoidov
;
ta hrana je bogata z lipoidi
lipóm
-a
m
(
ọ̑
)
med.
skupek izrojenih celic maščobnega tkiva:
liposúkcija
-e
ž
(
ú
)
lepotna operacija, pri kateri se odstranjuje, izsesava maščobno tkivo:
odločiti se za liposukcijo stegen, trebuha
;
naraščajoče povpraševanje po liposukciji
;
lifting in liposukcija
/
kirurška, ultrazvočna liposukcija
lípov
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lipo:
kipec iz lipovega lesa
;
lipovo cvetje
/
lipov čaj, med
/
izrezljati lipovo igračko
●
drži se kot lipov bog
je neroden, molčeč
lípovec
-vca
m
(
í
)
1.
lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi:
lipa in lipovec
2.
pog.
lipov čaj:
vroč lipovec
//
nar.
lipovo cvetje:
nabirati lipovec
♦
čeb.
lipov med
lipovína
in
lípovina -e
ž
(
í; í
)
lipov les:
rezljati igračo iz lipovine
;
mehka lipovina
//
lipovo cvetje:
lípovje
-a
s
(
í
)
nasad, skupina lip:
lípovka
1
-e
ž
(
í
)
vrtn.
okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa
vulgaris:
vonj cvetoče lipovke
lípovka
2
-e
ž
(
í
)
nav. mn.,
bot.
drevesa s srčastimi listi in dišečimi cveti v socvetjih, Tiliaceae:
líptovec
tudi
líptavec -vca
m
(
ȋ
)
gastr.
liptovski sir:
namazati kruh z liptovcem
líptovski
tudi
líptavski -a -o
prid.
(
ȋ
)
gastr.,
v zvezi
liptovski sir
sir za mazanje, pripravljen iz skute, paprike in drugih začimb:
žemlja z liptovskim sirom
líra
1
-e
ž
(
ȋ
)
denarna enota Turčije in nekaterih drugih držav:
to stane tisoč lir
/
turška lira
//
do 2002
denarna enota Italije:
zamenjati lire za evre
/
italijanska lira
♦
num.
beneška lira
srebrnik, kovan v 15. in 16. stoletju v Benetkah
líra
2
-e
ž
(
ȋ
)
1.
pri starih Grkih
glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic:
brenkati na liro
/
spremljati petje z liro
;
pren.,
vznes.
rojenice so mu podarile liro
;
pesnikova lira je umolknila
2.
teh.
priprava, del priprave, podoben liri:
zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano
♦
astron.
Lira
ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je
Vega
lírast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
podoben glasbilu liri:
lirasta oblika
♦
bot.
lirasti list
pernato deljeni list, ki ima velik končni rogelj, stranski roglji
pa se proti dnu zmanjšujejo
lírasto
prisl.
:
lirasto ukrivljeni rogovi
lírica
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
manjšalnica od lira
1
:
zadovoljen je, če zasluži kakšno lirico
líričen
-čna -o
prid.
(
í
)
1.
ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja, čustven:
recitirati z liričnim poudarkom
;
konec novele je liričen
;
lirična pesem
;
v sliki je opazno lirično razpoloženje
/
lirična doživetja
čustvena
/
ženska lirične narave
čustvene
2.
nanašajoč se na liriko;
lirski
1
:
pesnikova lirična nadarjenost
/
lirični pesnik
;
lirična pesem
♦
glasb.
lirični sopran
sopranski glas, nekoliko višji od dramskega soprana
;
lirični tenor
tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja
;
lit.
lirična drama
drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje
;
lirična proza
lírično
prisl.
:
biti lirično razpoložen
líričnost
-i
ž
(
í
)
lirski elementi, lirske značilnosti:
pisateljevo delo je brez vsake liričnosti
;
liričnost črtic
/
liričnost kraja
/
zaiti v liričnost
lirično razpoloženje
lírik
-a
m
(
í
)
kdor piše lirska dela, navadno lirske pesmi:
liriki in epiki
/
Pregelj je lirik Tolminske
♦
lit.
ljubezenski, refleksivni lirik
lírika
-e
ž
(
í
)
1.
lit.
literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je lirska pesem:
lirika, epika, dramatika
/
ta pesem je čista lirika
ki izraža le čustva
//
lirske pesmi:
Prešernova lirika
;
izbor slovenske lirike
/
domoljubna, ljubezenska, refleksivna lirika
;
lirika v prozi
2.
knjiž.
liričnost
,
čustvenost
:
vpletati v pripoved liriko
/
ta prizor je lep primer plesne lirike
lirístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lirizem:
liristični toni v romanu
/
slabš.
plehki liristični izlivi sentimentalnosti
lirízem
-zma
m
(
ī
)
knjiž.
lirično razpoloženje, lirična usmerjenost:
vdajati se lirizmu
;
vsa pisateljeva dela so prepojena z lirizmom
/
tihi lirizem polj in travnikov
//
lirski element, lirska značilnost:
tekst je poln lirizmov
lirizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
delati kaj lirično:
pisatelj lirizira resničnost
;
lirizirati prozo z melodičnostjo
lirizíran
-a -o:
lirizirani dialogi
;
lirizirani opisi narave
lirorépec
-pca
m
(
ẹ̑
)
zool.
v Avstraliji živeča fazanu podobna ptica, katere samec ima rep liraste
oblike, Menura novaehollandiae:
lírski
1
-a -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na liriko:
lirski elementi
;
lirske značilnosti
/
imeti lirski dar
/
lirski pesnik
;
lirske pesmi
pesmi, ki vsebujejo izpoved
;
lirsko-epska pesem
pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi
2.
ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja;
liričen
:
lirski ton pesmi
;
lirske besede
;
lirsko razpoloženje
/
pesnikov lirski svet
čustveni
/
to je izrazito lirski človek
čustven
♦
lit.
lirska drama
drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje
lírsko
prisl.
:
lirsko pobarvan prizor
lírski
2
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od lira
1
:
lirska valuta
lísa
1
-e
ž
(
í
)
1.
mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:
na steklu svetilke se je naredila črna lisa
;
na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise
;
vlažne lise na steni
;
žival z belo liso na glavi, repu
/
bele lise na zemljevidu
neraziskano ozemlje, območje
;
skozi vejevje je videl modre lise neba
dele, kose
;
snežne lise se naglo krčijo
ostanki snega
;
ekspr.
velike sončne lise so ležale po sobi
●
(od lakote, izčrpanosti) se mu delajo črne lise pred očmi
se mu zdi, da vidi pred očmi črne lise, ploskve
;
cenzurna lisa
mesto v časopisu, kjer je izpuščeno prepovedano besedilo
2.
nar.
jasa
:
nabirati jagode na lisi
//
madež
:
ponošena obleka je imela obilo lis
;
pren.,
ekspr.
vsako liso na tebi bodo razgalili ljudem
♦
med.
mrliška lisa
modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi
;
um.
barvna lisa
barva, nanesena s potezo čopiča
;
vet.
konjska lisa
belo podolgovato znamenje na nosnem grebenu pri konju
lísa
2
-e
ž
(
ȋ
)
nar.
lisasta krava:
gnati liso na pašo
lísast
-a -o
prid.
(
í
)
1.
ki ima lise:
lisasta krava
;
žival je belo lisasta po glavi
/
obraz je postal ves lisast od razburjenja
;
lica je imela lisasta od solz
/
suknjič je bil lisast od smolnih madežev
2.
nar.
omejen
,
neumen
:
kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino
♦
vet.
lisasta zvezda
belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise
;
zool.
lisasta gos
divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons
lísasto
prisl.
:
lisasto govoriti
;
lisasto zardeti
lísati
-am
nedov.
(
ī
)
delati lise:
kri je lisala oklepe
♦
gozd.
s plitvimi zaseki na lubju označevati drevje, navadno za sečnjo
lísati se
ekspr.
odražati se, kazati se kot lisa:
hiša se je lisala skozi temo
lísavost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost lisastega:
lisavost kože, živali
lísec
-sca
m
(
ȋ
)
lisasta žival, navadno vol:
za dva vola je bilo premalo krme, zato je lisca prodal
;
jahati na liscu
lísica
1
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od lisa
1
:
pikice in lisice
lisíca
2
-e
ž
(
í
)
1.
psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom:
lisica bevska, laja
;
lisica je požrla, vzela kokoš
;
nastaviti lisici past
;
lov na lisico
;
biti zvit kot lisica
/
ekspr.
lisica zvitorepka
●
ekspr.
kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči
samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
//
lisičja samica:
lisica in lisjak
2.
pog.
lisičje krzno:
imeti lisico okoli vratu
;
plašč, obrobljen z lisico
/
srebrna lisica
krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3.
ekspr.
zvit, prebrisan človek, zlasti ženska:
ne zaupam ji, to je lisica
/
zvita lisica
4.
mn.
priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov:
imeti lisice na rokah
;
natakniti, sneti komu lisice
;
razkleniti lisice
/
zločinec je bil v lisicah
5.
nav. mn.
naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu
onemogoči vožnjo:
natakniti lisice na kolo
;
redarji so sneli lisice z avtomobila
;
pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic
;
vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦
šport.
lov na lisico
razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo
izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko
tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite
radijske oddajne postaje
;
zgod.
lisica
srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev
;
zool.
morska lisica
morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes
;
puščavska lisica
majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek
;
obtečajna, polarna
ali
severna lisica
v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh,
Alopex lagopus
lisíčar
-ja
m
(
ȋ
)
lov.
pes, izučen za lov na lisice:
pes je pokazal, da bo dober lisičar
lisičevína
in
lisíčevina -e
ž
(
í; í
)
lisičje krzno:
kučma iz lisičevine
lisíčica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od lisica;
lisička
:
lisica in lisičice
/
ti si lisičica
lisíčina
in
lisičína -e
ž
(
ȋ; í
)
1.
lisičji brlog:
lisica se je skrila v lisičino
;
vhod v lisičino
//
ekspr.
slabo, neprimerno stanovanje:
prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini
2.
lisičje krzno:
ovratnik iz lisičine
lisíčiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
1.
nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila:
mestni redarji so lisičili napačno parkirane avtomobile in druga
vozila
2.
ekspr.
zvito, prebrisano ravnati, govoriti:
on zmeraj samo lisiči
;
vedel je, kako je treba lisičiti s trgovci
lisíčiti se
dobrikati se, prilizovati se:
lisičila se mu je z žensko preračunljivostjo
lisičják
tudi
lisíčjak -a
m
(
á; ȋ
)
bot.,
navadno v zvezi
kijasti lisičjak
rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z
iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum:
lisičjákovec
-vca
m
(
á
)
nav. mn.,
bot.
rastline s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z
drobnimi listi, Lycopodiaceae:
lisíčji
-a -e
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na lisice:
košat lisičji rep
;
lisičja dlaka
;
lisičje bevskanje, lajanje
/
lisičje krzno
/
lisičji brlog
/
lisičja kučma
//
tak kot pri lisici:
glava te živali je lisičja
/
ekspr.
imeti lisičji obraz
2.
ekspr.
zvit
,
prebrisan
:
on je ves lisičji
/
lisičji nasmeh, pogled
;
njegove lisičje oči
●
lisičji parkeljci
užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
♦
bot.
lisičji rep
trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus
;
les.
lisičji rep
ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu
zožuje
lisíčje
prisl.
:
lisičje se zasmejati
;
(po) lisičje se je izmuznil
;
lisičje rjav
;
biti lisičje zvit
lisíčka
-e
ž
(
í
)
1.
manjšalnica od lisíca:
lisica in lisičke
/
ekspr.
ustrelil sem krasno lisičko
/
ti si pa lisička
2.
užitna lijakasta goba rumene barve:
nabirati lisičke
/
lisičke v omaki
lísiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
delati lise:
kri je lisila debeli sneg
/
jabolko se že lisi
postaja rdečkasto, se barva
lisjáček
-čka
m
(
á
)
manjšalnica od lisjak:
v lisičini čakajo lačni lisjački
/
bodi previden, on je lisjaček
lisjáčiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
zvito, prebrisano ravnati, govoriti:
ne zaupam mu, ker neprestano lisjači
lisják
-a
m
(
á
)
1.
lisičji samec:
nekje v daljavi je zalajal lisjak
;
lisica in lisjak
;
zvit kot lisjak
2.
ekspr.
zvit, prebrisan moški:
on ni lev, pač pa lisjak
;
temu lisjaku nisi kos
/
dobro ga poznam, to je star, velik lisjak
/
kot psovka
ti lisjak stari
●
nar.
strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju;
preobjeda
♦
vet.
konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve
lisjáški
-a -o
prid.
(
á
)
ekspr.
zvit
,
prebrisan
:
lisjaški starec
/
lisjaški pogled
lisjáško
prisl.
:
lisjaško se smehljati
lisjáštvo
-a
s
(
ȃ
)
ekspr.
zvitost
,
prebrisanost
:
biti znan po svojem lisjaštvu
líska
-e
ž
(
ȋ
)
lisasta krava:
liska in sivka
♦
zool.
črna liska
srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim
vratom, Fulica atra
lísko
-a
m
(
ȋ
)
ljubk.
lisasta žival, navadno konj, pes:
kako lep lisko
líst
-a
m
(
ȋ
)
1.
navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla:
list odpade, požene
;
listi rumenijo, se sušijo, venejo
;
drevo, rastlina poganja, razvija liste
;
mesnati listi
;
suhi, uveli, zeleni listi
;
list lipe
;
zajedavci na listih
;
drgeta, trese se kot list v vetru
;
sonce je žgalo in noben list se ni ganil
bilo je popolnoma mirno, brez vetra
/
bukovi, hrastovi, tobačni listi
;
krompirjevi listi
;
dodati jedi lovorov list
/
list za listom odpada
//
kar je temu podobno:
stresti liste krompirja v ponev
/
na liste zrezana jabolka
2.
pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje:
na mizi leži list
;
popisati, preganiti, pretrgati list
;
prepisati na čist list
nepopisan
/
črtani list
ki ima črte
;
grafični list
odtis v kaki grafični tehniki
//
tak kos
a)
spet z drugimi v knjigo, zvezek:
v knjigi manjka list
;
iztrgati iz beležnice list
;
počasi obrača liste in šepetaje bere
;
zvezek ima šestdeset listov
;
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi
/
naslovni list
b)
s prilastkom
prirejen za različne namene:
izpolniti anketni list
;
notni, risalni list
/
jedilni list
seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
//
s prilastkom
temu podobna tanka plast česa:
namazati liste testa z nadevom
;
list furnirja
3.
s prilastkom
dokument, (javna) listina:
orožni list
;
izdati, podaljšati potni list
;
mrliški list
izpisek iz mrliške matične knjige
;
imeti obrtni list
dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti
;
poročni list
izpisek iz poročne matične knjige
;
predložiti rojstni list
izpisek iz rojstne matične knjige
4.
časopis
,
revija
:
tuji listi pišejo o borzni krizi
;
list poziva vlado, naj začne pogajanja
;
izdajati, ustanoviti list
/
dijaški list Lipica
;
družinski list
;
gledališki list
periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano
zlasti na uprizarjana dela
;
urednik literarnega lista
/
Uradni list Republike Slovenije
5.
star.
pismo
:
brati list
;
sin ji je poslal list
;
materin list
6.
ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo:
zlomiti list
;
list kopja
;
list kose, lopate, sekire, žage
;
konica lista
●
ekspr.
dovolj je, obrni list
začni govoriti o čem drugem
;
knjiž.,
ekspr.
otrok je še nepopisan list
je še brez globljih spoznanj, izkušenj
;
knjiž.
tako se je obrnil še en list zgodovine
je minilo še eno obdobje zgodovine
;
ekspr.
on je naše gore list
je našega rodu, naše narodnosti
♦
agr.
gnojiti pod list
med rastjo
;
bot.
čašni listi
zunanji listi dvojnega cvetnega odevala
;
črtalasti list
dolg in ozek
;
deljeni list
z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev
;
pernati list
;
plodni listi
;
sestavljeni list
iz lističev
;
venčni listi
notranji listi dvojnega cvetnega odevala
;
igr.
list
karte, ki jih ima igralec razporejene v roki
;
min.
list
najtanjša plast rudnine, ki se da odklati
;
navt.
list
širši del vesla
;
vpisni list
dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki
vsebuje podatke o ladji
;
rel.
list
neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši
;
krstni list
dokument s podatki o krstu kake osebe
;
strojn.
list
del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve
;
šol.
matični list
interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o
učencu, njegovem šolanju in uspehu
;
tekst.
list
del brda, v katerem so vpete nitnice
;
trg.
list
format pol papirja z mero 210 × 297 mm
;
garancijski list
;
zool.
morski list
ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki
leži na morskem dnu, Solea
;
suhi list
v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben
suhemu drevesnemu listu, Kallima
;
živi list
v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna
rastlinskemu listu, Phyllium
;
žel.
potni list
dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med
vožnjo
;
tovorni list
potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani
voznini
lísta
-e
ž
(
ȋ
)
seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj:
sestaviti listo povabljenih
;
predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov
;
biti na listi
/
objaviti volivcem kandidatno listo
imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije
;
kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi
za poslanca socialnodemokratske stranke
;
objaviti listo nove vlade
imena članov nove vlade
/
top lista
seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost
/
negativna lista
seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila
zavarovalnice; seznam česa neugodnega
;
pozitivna lista
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali
predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
;
vmesna lista
seznam zdravil na zdravniški recept, ki jih delno plača
zdravstvena zavarovalnica
●
črna lista
seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč
;
publ.
tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših
je bil med najboljšimi
;
ekspr.
ali sem tudi jaz na listi osumljenih
ali sem tudi jaz osumljen
♦
adm.
plačilna lista
plačilni seznam
;
fin.
tečajna lista
;
pravn.
civilna lista
v monarhističnih državah
vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške
dvora
lístanje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od listati:
slišalo se je glasno listanje
/
listanje je premalo, treba je počasi brati
;
listanje po slovarju
lístarica
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.,
zool.
žuželke, katerih ličinke se hranijo z listi, Tenthredinidae:
lístast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
podoben listu:
listasti okraski
;
škrge so listast organ
♦
min.
listasta zgradba rudnine
lístati
-am
nedov.
(
ȋ
)
obračati liste (knjige, zvezka):
listal je časopis, ne da bi ga bral
;
vzel je knjigo in listal po njej
;
glasno listati
/
listati po papirjih na mizi
//
na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste:
rad listam po starih knjigah
;
dolgo je listal po reviji in iskal podatek
;
pren.,
knjiž.
listala je po knjigi svojih spominov
lístati se
1.
knjiž.
poganjati liste:
drevo se že lista
2.
gastr.
biti, nastopati v tankih listih, plasteh:
namazati testo z maščobo, da se lepo lista
lístavec
-vca
m
(
ī
)
nav. mn.
listnato drevo:
gozd, les listavcev
;
listavci in iglavci
/
zimzeleni listavci
♦
gozd.
mehki, trdi listavci
z mehkim, trdim lesom
lístavka
-e
ž
(
ī
)
vrtn.
prst iz preperelega listja:
igličevka in listavka
lístek
-tka
m
(
ȋ
)
1.
manjšalnica od list:
a)
rastlina že poganja listke
;
nežni, svetlo zeleni listki
/
trgala je marjetici listek za listkom
b)
iz letala mečejo listke z reklamnim besedilom
;
za vrati je bil zataknjen listek s sporočilom
;
bel, popisan listek
/
niso glasovali z dviganjem rok, ampak z listki
na katere so napisali svojo odločitev ali mnenje
;
izpraševalec je pripravil izpitne listke z vprašanji
c)
listek iz staniola
/
zrezati krompir na listke
lističe
č)
pisati listek za svoje dekle
●
pog.
ker se ne moremo zediniti, kdo naj gre, bomo vlekli listke
žrebali z listki
2.
s prilastkom
pravokoten kos papirja, kartona, navadno z določenim besedilom, za
posebne namene:
garderobni listek
;
ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek
;
urejati kartotečne listke
;
parkirni listek
potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje
časovno omejeno
;
izpolniti stavni listek za športno napoved
;
kupiti vozni listek do Celja
;
žrebni listek
3.
zastar.
podlistek
,
feljton
:
časopis je razpisal nagrado za najboljši listek
/
roman je izhajal v listkih
♦
bot.
listek
del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko
sam zase odpade
;
rel.
spovedni listek
nekdaj
potrdilo o opravljeni spovedi
lísten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na list 1:
listna barva
/
debela listna plast pod drevesom
/
stebrič, okrašen z listnim ornamentom
/
zatirati listne uši
zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2.
nanašajoč se na listje:
listni koš
♦
agr.
listna pegavost
bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih
odmira in izgublja naravno barvo
;
listno gnojenje
gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste
;
bot.
listna ploskev
;
listne reže
odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in
izmenjavo plinov
;
listna žila
;
listno dno
del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila
;
listno zelenilo
zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje
ogljikovih hidratov
;
rel.
listna stran oltarja
stran, na kateri se navadno bere berilo
;
šol.
listna tabla
tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige
;
teh.
listna vzmet
vzmet v obliki ploščate palice
;
tekst.
listni damast
damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov
;
listno brdo
brdo, obstoječe iz listov
;
vrtn.
listni potaknjenec
;
listne rastline
rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov
líster
-tra
m
(
í
)
tekst.
lahka, hrapava, svetlikajoča se tkanina iz bombaža in volne:
obleka, suknjič iz listra
lístič
-a
m
(
ȋ
)
1.
manjšalnica od list:
a)
drevo že poganja lističe
;
nežno zeleni lističi
/
v zadregi je cefrala rdeče lističe nageljna
b)
podatke si zapisuje na lističe
;
odprl je predal in brskal med lističi
;
popisani lističi
/
urejati kartotečne lističe
listke
c)
naprava ima tanke medeninaste lističe
;
lističi iz staniola
/
zrezati kumare na lističe
/
krompirjevi lističi
na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti
;
milni lističi
♦
bot.
listič
del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko
sam zase odpade
;
lističi
tanke ploščate tvorbe na spodnji strani klobuka nekaterih gob, na
katerih nastajajo trosi
;
zool.
škržni lističi
tanke mišičnate tvorbe, ki jih pokriva sluznica, prepletena s
kapilarami
2.
nav. ekspr.
manjši časopis:
dijaški, literarni listič
/
slabš.
o tem so pisali celo zakotni lističi
lístičarka
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.,
bot.
gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo
trosi, Agaricaceae:
lístičast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ki ima lističe:
zlat lističast okvir
♦
bot.
lističaste gobe
gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih
nastajajo trosi, Agaricaceae
;
petr.
grafit nastopa v lističastih agregatih
lístičje
-a
s
(
ȋ
)
več (rastlinskih) lističev, (rastlinski) lističi:
drevo že poganja lističje
;
mlado, nežno lističje
;
lističje bukev
lístina
-e
ž
(
ȋ
)
1.
v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave:
izdati, napisati, podpisati listino
;
ponarejena listina
;
kolkovanje listin
;
overiti prepis listine
;
pristnost listine
/
bančne listine
;
ozemlje je postalo samostanska last s cesarjevo darilno listino
;
denarne in kreditne listine
;
pooblastilne listine
;
prevozne listine
♦
fin.
knjigovodska listina
na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte
;
polit.
Atlantska listina
razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije
iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta
;
ustanovna listina Organizacije združenih narodov
temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju
Organizacije združenih narodov
;
pravn.
javna listina
ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani
obliki
;
žel.
spremne listine vlakov
2.
zapis, ki kaj dokazuje, pojasnjuje sploh:
ta načrt je najvažnejša listina za zgodovino slovenske šole
;
tako je bral v starih listinah
;
v pisalni mizi svojega moža je našla tudi nekaj neljubih listin
;
zgodovinske listine
listínjenje
-a
s
(
ȋ
)
fin.
preoblikovanje posojil v vrednostne papirje:
listinjenje obveznic
lístinski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na listino:
najti v arhivu listinski fragment
/
bogato listinsko gradivo
♦
pravn.
listinski dokaz
dokaz z listino
lístje
-a
s
(
í
)
več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi:
listje odpada, poganja, rumeni, se suši
;
koza obira listje na grmu
;
gosenice so obžrle listje
;
smukati listje z veje
;
kaplje padajo z listja
;
odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje
;
bilo jih je kot listja (in trave)
zelo veliko
;
ima denarja kot listja
zelo veliko
/
bukovo, lovorovo listje
;
krompirjevo listje
listi
/
listje šumi pod nogami
;
grabiti listje
;
uporabljati listje za nastilj
/
koš, mreža za listje
lístkar
-ja
m
(
ȋ
)
zastar.
podlistkar
,
feljtonist
:
Kersnik je bil listkar pri Slovenskem narodu
lístkoven
in
listkôven -vna -o
prid.
(
ȋ; ō
)
nanašajoč se na listek 2:
listkovno gradivo
/
listkovna akcija
med narodnoosvobodilnim bojem
akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listki z gesli, besedili
proti okupatorju
♦
biblio.
listkovni katalog
katalog, v katerem so knjige popisane na listkih
lístnat
-a -o
prid.
(
ȋ
)
1.
ki ima (rastlinske) liste:
listnata rastlina
;
listnato drevo
/
listnati gozdovi
2.
bogat z listi:
drevo je dovolj listnato
3.
ki je iz listov:
listnati venci
/
listnata krma
♦
gastr.
listnato testo
testo, ki vsebuje toliko maščobe kakor moke in ki pečeno sestoji
iz tankih listov, plasti
;
vrtn.
listnate lončnice
lončnice, ki se gojijo zaradi lepih listov
lístnato
prisl.
:
listnato zelena barva
lístnica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov:
iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov
;
vzeti sinovo fotografijo iz listnice
;
spraviti vizitko v listnico
;
usnjena listnica
;
ekspr.
v rokah je držal debelo listnico
zelo polno
●
ekspr.
imeti debelo listnico
imeti veliko denarja
2.
zastar.
beležnica
,
beležka
:
iztrgati list iz listnice
;
zapisati si naslov v listnico
3.
navadno v zvezi
listnica uredništva
rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem:
urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
4.
v nekaterih državah
delovno področje ministra:
listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku
/
minister brez listnice
5.
star.
listnjak
:
pripeljati voz listja pred listnico
♦
zool.
vrbja listnica
manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita
lístnik
-a
m
(
ȋ
)
1.
gozd, v katerem se grabi listje:
ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik
2.
nar.
koš za listje:
basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo
(F. Bevk)
3.
listnjak
:
listnik je poln
listnják
tudi
lístnjak -a
m
(
á; ȋ
)
prostor, stavba za listje:
berač je prespal v listnjaku
;
prazen listnjak
listognòj
-ôja
in
listognój -a
m
(
ȍ ó; ọ̑
)
zastar.
november
listonóša
-e
tudi
-a
m
(
ọ̄
)
zastar.
pismonoša
:
listonoša je prinesel pismo
listonóžec
-žca
m
(
ọ̑
)
nav. mn.,
zool.
zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike,
Phyllopoda:
listopàd
-áda
m
(
ȁ á
)
star.
november
:
rodil se je 14. listopada
listopáden
-dna -o
prid.
(
ā
)
bot.
ki mu jeseni odpadejo listi:
ta rastlina je listopadna
;
listopadno drevo
/
listopadni gozd
lístovka
-e
ž
(
ȋ
)
vrtn.
prst iz preperelega listja:
dodati rastlini nekoliko listovke
;
listovka in igličevka
♦
tekst.
del statev, ki služi za usklajeno, izmenično premikanje listov
lístovnik
1
-a
m
(
ȋ
)
um.
okras v obliki niza listov:
listôvnik
2
-a
m
(
ȏ
)
1.
mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih
dejavnostih in dosežkih:
listovnik za osnovnošolce
;
uporaba jezikovnega listovnika
;
uvajanje evropskega listovnika v pouk tujega jezika
/
študentski listovnik
2.
zastar.
kartoteka
:
urejevati listovnik
lístrast
-a -o
prid.
(
í
)
tekst.
ki je iz listra:
listrast suknjič
lišáj
-a
m
(
ȃ
)
1.
rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju:
po deblu raste lišaj
;
ostrgati z drevesa lišaj
;
razmnoževanje lišajev
;
mah in lišaj
/
drevesni lišaj
♦
bot.
islandski lišaj
zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica
2.
vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje:
dobiti lišaj
;
zdraviti lišaj
;
lišaj na obrazu
;
mazilo zoper lišaj
lišájast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ki ima lišaj:
lišajaste skale
;
očistiti lišajasto drevje
/
imeti lišajasto kožo
lišájav
-a -o
prid.
(
ȃ
)
lišajast
:
lišajavo drevje
/
lišajava koža
líšček
-čka
m
(
ȋ
)
manjša ptica pevka z zelo pisanim perjem:
čri čri čri, prepeva lišček
líšp
-a
m
(
ȋ
)
star.
1.
nakit
,
lepotičje
,
okrasje
:
ogledovati na stojnici lišp
;
bila je oblečena preprosto, brez lišpa
;
izdati mnogo denarja za lišp
2.
razkošje
,
sijaj
:
v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna
líšpanje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od lišpati:
porabiti dosti časa za lišpanje
líšpati
-am
nedov.
(
ȋ
)
zastar.
krasiti
,
lepšati
:
lišpati dojenčkovo košarico
líšpav
-a -o
prid.
(
ī
)
1.
ki se rad lepša, lepotiči:
lišpavo dekle
2.
nar. osrednje
izbirčen
,
neješč
:
razvajen in lišpav otrok
/
lišpav teliček
líšpavo
prisl.
:
lišpavo jesti
líšpavka
-e
ž
(
ī
)
1.
ekspr.
ženska, ki se rada lepša, lepotiči:
on je gizdalin, ona pa lišpavka
2.
nar. osrednje
izbirčna, neješča ženska:
tej lišpavki ni nobena jed po volji
líšpavost
-i
ž
(
ī
)
1.
lastnost, značilnost človeka, ki se rad lepša, lepotiči:
ženska lišpavost
2.
nar. osrednje
izbirčnost
,
neješčnost
:
otrok je suh zaradi lišpavosti
litaníje
-níj
ž
mn.
(
ȋ
)
1.
rel.
molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik
in verniki:
moliti litanije
/
iti k litanijam
k popoldanskemu cerkvenemu opravilu
;
pren.,
ekspr.
če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije
2.
ekspr.
dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe:
spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah
;
kdaj bo konec teh litanij
3.
ekspr.,
z rodilnikom
velika množina:
litanije kletvic, obtožb
lítas
-a
m
(
ȋ
)
denarna enota Litve:
menjati evre za litase
líter
-tra
m
(
í
)
1.
osnovna enota za merjenje prostornine:
dva litra mleka, vina
;
kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena
;
v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode
;
koliko litrov drži sodček
/
prodajati na litre
//
steklenica, posoda za to enoto:
gostilničar je vzel liter in šel v klet
;
stresati jagode v kovinski liter
/
sam je spil ves liter
vsebino steklenice
2.
pog.
liter vina:
stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo
;
natakar, še pol litra
;
ali boš dal, plačal za liter
;
ekspr.
naročal je liter za litrom
/
liter belega
belega vina
●
ekspr.
pri litru je zelo pogumen
kadar pije vino
literáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na literatura 1, 2:
a)
romantika, realizem in drugi literarni tokovi
;
pisatelj goji različne literarne oblike
;
filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge
;
lirika, epika in dramatika so literarne vrste
/
literarni umetniki, ustvarjalci
/
literarna umetnost
/
publ.
v literarno areno prihajajo mladi pesniki
;
knjiž.
svojo literarno pot je začel kot pesnik
/
literarni jezik
knjižni jezik; leposlovni jezik
;
literarni krožek
;
literarni salon
;
organizirati literarni večer
prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela,
navadno z branjem
;
literarna čitanka
pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi
življenjepisi avtorjev
;
literarna priloga časopisa
;
izdajati literarno revijo
;
njegovo literarno delo obsega deset knjig
;
ustvariti velika literarna dela
b)
imeti široko literarno obzorje
/
literarni zgodovinar
;
literarna kritika, veda
;
študirati literarno zgodovino
c)
velika literarna vrednost dela
2.
značilen za literaturo:
na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne
/
literarni klišeji
;
publ.
v njegovih delih prevladuje literarna manira
//
knjiž.
neživ
,
neživljenjski
,
nenaraven
:
jezik v njegovih delih je preveč literaren
;
njen slog je nekoliko literaren
//
publ.
v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim,
značilnim za leposlovje:
kritika očita filmu, da je literaren
●
knjiž.
pridobiti si literarno ime
postati znan kot dober pisatelj, pesnik
;
gibati se v literarnih krogih
med književniki, pisatelji
♦
gled.
literarno gledališče
;
lit.
literarna teorija
literárno
prisl.
:
literarno delovati
;
literarno obdelati snov
;
ta stavek zveni nekoliko literarno
;
biti literarno izobražen
;
literarno pisani spomini na pesnika
literarizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
narediti kaj literarno:
pisatelj je literariziral zgodbe iz svoje mladosti
/
strokovno besedilo se ne da literarizirati
literarizíran
-a -o:
roman je literarizirana biografija
literárnokrítičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
nanašajoč se na literarno kritiko:
literarnokritična merila
♦
lit.
literarnokritični esej
literárnost
-i
ž
(
ȃ
)
1.
lastnost, značilnost literarnega:
prava literarnost romana
2.
knjiž.
neživost
,
neživljenjskost
,
nenaravnost
:
v teh odstavkih novele se čuti literarnost
;
literarnost nekaterih Stritarjevih pesmi
;
literarnost sloga
;
patetičnost in literarnost
3.
publ.
značilnost, da so bistveni, osnovni izrazni elementi česa podrejeni
drugotnim, značilnim za leposlovje:
v teh kiparjevih figurah ni nobene literarnosti
;
očitati filmu literarnost
literárnoteorétičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-ẹ́
)
nanašajoč se na literarno teorijo:
njegova literarnoteoretična dela
literárnozgodovínski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
nanašajoč se na literarno zgodovino:
literarnozgodovinski članki
/
realistična literarnozgodovinska šola
;
doktor literarnozgodovinskih znanosti
literát
-a
m
(
ȃ
)
nav. ekspr.
1.
književnik
,
pisatelj
:
literati, slikarji, znanstveniki
2.
kdor piše literarna dela manjše umetniške vrednosti:
on je le literat, le senca umetnika
literátka
-e
ž
(
ȃ
)
književnica
,
pisateljica
:
uveljavljena literatka
;
literatke in slikarke
literátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na literate:
literatska družba
/
domislice prenapetih literatskih možganov
literátstvo
-a
s
(
ȃ
)
nav. ekspr.
dejavnost literatov:
problem Trdinovega literatstva
/
odklanjati prazno literatstvo
literatúra
-e
ž
(
ȗ
)
1.
umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost:
zanimati se za literaturo
;
zgodovina literature
;
pogovor o literaturi
;
smeri v literaturi
/
družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna,
tendenčna literatura
/
umetniška literatura
//
navadno s prilastkom
dela te umetnosti:
brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo
;
knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično
literaturo
;
avtorji zabavne literature
/
ekspr.
te pesmi so biseri naše literature
/
knjiž.
lepa literatura
leposlovje
2.
navadno s prilastkom
celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva;
književnost
,
slovstvo
:
začetki francoske literature
;
Trubarjevo delo je temelj slovenske literature
/
šol. žarg.:
učenci ponavljajo literaturo in slovnico
literarno zgodovino
;
predavati literaturo
3.
navadno s prilastkom
knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju:
brati poljudnoznanstveno literaturo
;
kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo
;
širiti revolucionarno literaturo
;
pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo
;
policija je zaplenila propagandno literaturo
;
literatura o Cankarju
/
na koncu razprave je navedena literatura
naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke
/
referenčna literatura
objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno
prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke,
spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav
♦
glasb.
klavirska literatura
tiskane klavirske skladbe
líti
líjem
nedov.
,
3. mn. stil.
lijó
(
í
)
1.
silovito in v velikih količinah, močnem curku teči:
voda lije
;
deževnica lije s strehe
;
potoki lijejo po pobočju
/
ekspr.:
kri lije po roki
;
pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu
;
solze ji lijejo iz oči, po licih
;
sveča dogoreva in vosek lije po svečniku
se močno cedi, teče
;
brezoseb.
tako se poti, da kar lije z njega
zelo se poti
//
knjiž.,
ekspr.
usipati se, padati:
zrna lijejo sejalcu iz rok
/
zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
//
knjiž.,
ekspr.
prihajati v velikih količinah:
luč lije iz okna na cesto
;
sonce lije skozi odprto okno
;
mesečina lije v sobo
/
veter lije skozi line
2.
preh.,
knjiž.,
nav. ekspr.
izločati kaj tekočega v velikih količinah:
oblaki lijejo potoke vode z neba
;
oko lije solze
/
vzdihovala je in lila solze
jokala
;
mati lije solze po mrtvem sinu
žaluje, toži
;
pren.
svetilka lije rumeno luč
;
luna lije bledi svit na zemljo
3.
knjiž.,
s prislovnim določilom
širiti se, prihajati:
iz gozda lije hlad
;
ubrana melodija lije iz sobe
;
iz grl lije pesem
/
mir mu lije v srce
;
nove sile mu lijejo v telo
;
strah ji lije v dušo
//
ekspr.
izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru:
pesem zvonov lije nad poljem
;
sladek vonj je lil po zraku
;
groza, ljubezen lije iz oči
je opazna, vidna v očeh
4.
knjiž.,
ekspr.
(hitro) množično se premikati:
z vseh cest lijejo množice
;
po vseh potih so lili begunci v mesto
;
nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5.
brezoseb.
zelo, močno deževati:
že ves dan lije
;
lilo je v curkih
;
lije kakor iz škafa, vedra
;
lije kakor za stavo
/
v osebni rabi:
dež lije iz oblakov, izpod neba
;
dež lije na zemljo
;
dež lije curkoma
6.
izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme;
ulivati
:
liti krogle, zvonove
7.
star.
vlivati
,
zlivati
:
liti vodo v vino
/
liti žganje v grlo
●
ekspr.
na bojišču je lila kri v potokih
bilo je mnogo mrtvih in ranjenih
;
vznes.
lili so kri za domovino
bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino
;
vznes.
naj lije nebo srečo nate
bodi srečen
;
pog.,
ekspr.
kar lilo je iz njega
imel je hudo drisko
;
knjiž.
glas je lil polno
zvenel
lijóč
-a -e:
lijoč solze navdušenja, obupa
;
neprestano lijoči dež
;
pesmi, lijoče iz gozda
lít
-a -o:
liti svečnik
;
lite črke
;
lita med
;
kri, lita za svobodo
;
solze so bile lite zaman
;
lito železo
železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom
ogljika za ulivanje
♦
grad.
liti beton
redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov
;
teh.
lito steklo
lítij
-a
m
(
í
)
kem.
mehka, na zraku in v vodi neobstojna najlažja kovina, element Li:
simbol, znak za litij
;
litij in natrij
/
zastrupitev, zdravljenje z litijem
/
baterije iz litija
lítina
tudi
litína -e
ž
(
ȋ; í
)
metal.
kovina, iz katere se ulivajo predmeti:
litina iz te tovarne je dobra
/
bela
z belo
, siva litina
s sivo prelomno ploskvijo
;
jeklena litina
;
temprana litina
žarjena bela litina
//
uliti izdelek, ulitek:
prodajati kakovostno litino in druge kovinske izdelke
lítje
-a
s
(
í
)
glagolnik od liti 6:
litje je bilo uspešno
;
litje črk
♦
metal.
tlačno litje
ulivanje kovine pod pritiskom
;
tehnika litja
lítka
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.,
nar. vzhodno
meča
3
:
brcniti koga v litke
lito...
ali
líto...
prvi del zloženk
(
ȋ
)
nanašajoč se na kamen:
litografija, litosfera
litográf
-a
m
(
ȃ
)
1.
kdor dela litografije, kamnotiskar:
razstava znanega litografa
2.
nekdaj
kdor se poklicno ukvarja s tehniko ploskega tiska s kamnite plošče:
delo je opravil izkušen litograf
litografíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
um.
grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s
ploskim tiskom, kamnotisk:
uspehi lesoreza, linoreza in litografije
//
odtis v tej tehniki:
opremiti knjigo z izvirnimi litografijami
;
razstava litografij
/
barvna litografija
2.
tisk.,
nekdaj
tehnika ploskega tiska s kamnite plošče:
razvoj litografije
/
barvna litografija
litografírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
izdelovati litografijo:
litografirati poročilo
litografíran
-a -o:
litografirani letaki
;
dijaki so izdajali litografiran list
;
knjiga je bila napisana na stroj in litografirana
litográfski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na litografijo:
litografski postopek
/
litografski kamen
;
litografski papir
/
litografski tiskar
litográfsko
prisl.
:
litografsko razmnoževati besedilo
litopón
-a
m
(
ọ̑
)
kem.
bela prašna zmes barijevega sulfata in cinkovega sulfida za oljnato
belo barvo:
izdelovati litopon
litopunktúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na litopunkturo:
litopunkturne točke
/
litopunkturni kamni, stebri
litorál
-a
m
(
ȃ
)
geogr.
obalno območje morja, jezera:
litorálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
geogr.
ki je v bližini obale;
obrežen
,
obalen
:
litoralni sedimenti
/
litoralno morje
/
litoralna pokrajina
obmorska, primorska
litosfêra
-e
ž
(
ȇ
)
geol.
zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine,
zemeljska skorja:
raziskovanje litosfere
litóta
-e
ž
(
ọ̑
)
lit.
besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno,
navadno z zanikanjem:
pesnik rad uporablja litote
/
današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
lítovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Litovce ali Litvo:
litovski jezik
lítovščina
-e
ž
(
ȋ
)
litovski jezik:
prevajanje evropskega pravnega reda v litovščino
;
litovščina in letonščina
lítoželézen
-zna -o
prid.
(
ȋ-ẹ́
)
ki je iz litega železa:
litoželezen kotel, steber
;
litoželezne cevi
;
litoželezna peč
litráža
-e
ž
(
ȃ
)
pog.
prostornina posode, izražena v litrih:
litraža soda
●
avt. žarg.
gibna prostornina, kubatura
lítrček
-čka
m
(
ī
)
ekspr.
manjšalnica od liter:
litrček cvička
/
bom dal še jaz za pol litrčka
lítrka
-e
ž
(
ī
)
nar.
litrska steklenica:
Reza je nagnila, potegnila dvakrat, trikrat, a ni spravila iz litrke
več kot droban požirek
(P. Zidar)
lítrski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na liter:
litrski lonec
;
litrska steklenica
/
litrska mera
/
10-litrska steklenica
litúrgičen
-čna -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na liturgijo, bogoslužen:
ustrezen liturgični prostor
/
liturgične barve
barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega
praznika
;
liturgične knjige
;
liturgična oblačila
liturgíja
-e
ž
(
ȋ
)
rel.
cerkveni verski obredi, bogoslužje:
spremljati liturgijo s petjem
;
oblačila, predmeti za liturgijo
litúrgika
-e
ž
(
ú
)
rel.
nauk o liturgiji:
predavati liturgiko
litvánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Litvance ali Litvo:
litvanski jezik
;
litvanska književnost
lív
-a
m
(
ȋ
)
1.
litina
:
jekleni, sivi liv
/
skorja na livu
ulitem izdelku, ulitku
2.
litje
:
liv se je posrečil
●
publ.
ta figura v romanu je kot iz enega liva
iz enega kosa
liváda
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
travnik
,
trata
1
:
cvetoče, pisane, zelene livade
/
sončna livada
;
pren.
cvetje z naših pesniških livad
lívanec
-nca
m
(
í
)
nav. mn.,
nar.
jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi:
peči livance
livár
-ja
m
(
á
)
delavec v livarni:
livar črk, jekla
livárna
-e
ž
(
ȃ
)
podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine:
biti zaposlen v livarni
/
livarna brona, jekla, železa
;
livarna črk, zvonov
livárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na livarje ali livarstvo:
livarsko orodje
;
biti zaposlen v livarskem podjetju
♦
metal.
livarski grodelj
grodelj, namenjen predelavi v lito železo
;
livarski lonec
manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
;
livarski pesek
pesek za izdelavo form, navadno kremenov
;
livarska žlica
orodje za oblikovanje form
livárstvo
-a
s
(
ȃ
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov:
uporaba kremenčevega peska v livarstvu
//
veda o tem ulivanju:
líven
-vna -o
prid.
(
ī
)
metal.
1.
nanašajoč se na ulivanje:
livni prostor
;
livna napaka
/
livna jama
jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
2.
ki se da (dobro) ulivati:
ta kovina ni kovna, je pa livna
/
livni bron
lívnica
-e
ž
(
ȋ
)
livarna
:
livnica črk, topov
lívnost
-i
ž
(
ī
)
metal.
lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati:
izboljšati livnost
lívra
-e
ž
(
ȋ
)
v srednjem veku
denarna enota Francije:
plačeval ji je dvajset liver na mesec
livrêja
-e
ž
(
ȇ
)
1.
uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu,
cirkusu:
livreja hotelskega vratarja
2.
posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo:
rumena livreja
;
kočijaž v livreji
;
pri kosilu so stregli služabniki v livrejah
livríran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
oblečen v livrejo:
livriran vratar
/
pri kosilu so stregli livrirani lakaji
;
livriran sluga
lízanje
in
lizánje -a
s
(
í; ȃ
)
1.
glagolnik od lizati:
lizanje bonbonov
/
sinu je samo podala roko, lizanja ni marala
/
težko so prenašali njegovo lizanje predstojniku
2.
nar.
krma, ki je živina ne grize, ampak samo liže:
kadar je vol dosti vozil, so mu pokladali poleg sena tudi lizanje
//
kuhinjska sol, stisnjena v kamen, s katero se dopolnjuje krmljenje:
lízati
tudi
lizáti lížem
nedov.
(
í á í
)
1.
premikati jezik po čem:
krava liže telička po glavi
;
mačka liže mladiče
;
pes liže roko gospodarju
;
vol se liže
;
žival si liže dlako
;
lizati si suhe ustnice
/
pes si liže rano
z lizanjem si jo zdravi
;
pren.,
ekspr.
lizati s pogledi
//
ližoč jesti:
žival liže kri
;
lizati sladoled
/
otroci radi ližejo bonbone, med
/
žival liže kri z dlake
;
lizati maščobo s prstov
2.
pog.,
slabš.
poljubljati
:
mene že ne boš lizal, grdoba
;
kar na ulici se ližeta
3.
ekspr.
večkrat pokriti, obdati kaj s seboj:
ogenj že liže streho
;
plameni ližejo kotel, polena
;
valovi ližejo kamenje
/
bliski ližejo nebo
4.
nepreh.,
knjiž.
švigati
,
plapolati
:
plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni
/
bič je lizal po golih telesih
●
ekspr.
sonce liže še zadnje krpe snega
taja
;
slabš.
lizati pete, roke komu
ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost
;
pog.,
ekspr.
pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže
zdravi
;
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska
zahrbtnega, hinavskega človeka
lízati se
tudi
lizáti se
slabš.
dobrikati se, prilizovati se:
kaj se vedno ližeš
;
liže se šefu, samo da bi napredoval
/
fant se liže okoli dekleta
;
pes se liže okoli gospodarja
●
pog.,
ekspr.
vsak naj se liže ven, kakor se more
si pomaga, se rešuje
ližóč
-a -e:
zver, ližoča si rane
lizéna
-e
ž
(
ẹ̑
)
arhit.
navpičen, nekoliko izstopajoč pas, ki utrjuje, razčlenjuje stene:
stene slavnostne dvorane so okrašene z lizenami
lízika
-e
ž
(
ȋ
)
bonbon v obliki ploščice na paličici:
otroci kupujejo, ližejo lizike
lizín
-a
m
(
ȋ
)
med.
snov, ki povzroča razpadanje, raztapljanje organskih snovi:
vsebnost lizina v pridelkih
lízing
tudi
leasing -a
[
lízing-
]
m
(
ȋ
)
ekon.
zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po
plačilu določene zakupnine:
(od)plačevati lizing
;
kupiti na lizing
;
dajalec, jemalec lizinga
;
oblike lizinga
;
odobritev, trajanje lizinga
;
avto, oprema, stanovanje na lizing
;
obrok za lizing
/
obrok lizinga
zakupnine za tak zakup
lizingodajálec
-lca
[
lizingodajau̯ca
in
lizingodajalca
]
m
(
ȃ
)
ekon.
kdor daje lizing:
avto do končnega poplačila ostaja last lizingodajalca
lizingojemálec
-lca
[
lizingojemau̯ca
in
lizingojemalca
]
m
(
ȃ
)
ekon.
kdor jemlje, dobi lizing:
če je lizing odplačan, postane lizingojemalec lastnik vozila
;
obveznosti lizingojemalca
lízinški
tudi
leasinški
-a -o
[
lízinški
]
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lizing:
lizinška družba
;
lizinška pogodba
;
lizinško podjetje
/
lizinška hiša
lízniti
-em
dov.
(
í ȋ
)
1.
potegniti z jezikom po čem:
telička ga je liznila po roki
2.
nepreh.,
knjiž.
švigniti
,
zaplapolati
:
tu in tam je še liznil plamen
lizofórm
-a
m
(
ọ́
)
kem.
rumena, bistra, močno dišeča alkoholna raztopina mila in formalina, ki
se uporablja za razkuževanje:
lizól
-a
m
(
ọ̑
)
rjava, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja za razkuževanje:
zastrupiti se z lizolom
;
steklenica lizola
;
čutil se je duh po zdravilih in lizolu
lizún
-a
m
(
ȗ
)
slabš.
kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za
naklonjenost nadrejenih:
mogočnik in njegovi lizuni
lizúnski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
slabš.
ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za
naklonjenost nadrejenih:
biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih
/
lizunsko vedenje
lizúnstvo
-a
s
(
ȗ
)
slabš.
lizunsko vedenje ali ravnanje:
satire so naperjene proti lizunstvu
ljótičevec
-vca
m
(
ọ̑
)
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića:
propaganda ljotičevcev
//
med narodnoosvobodilnim bojem
pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića:
ljotičevci in nedičevci
ljúb
-a -o
stil.
-ó
prid.
, ljúbši
(
ȗ ū
)
1.
do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos:
vsi otroci ji niso enako ljubi
/
na sliki je ljubi obraz njegove matere
/
prodati je moral najljubšega konja
;
slovo od ljubih krajev
/
v povedni rabi,
z dajalnikom:
vedno ljubši ji je bil
;
ta spomin je vsem ljub
;
domača hiša mu je bila ljuba
;
resnica nam je ljuba in draga
/
v nagovoru:
srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati
;
ljuba mama
;
knjiž.
ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati
;
iron.
ljubi fantje, tako pa ne bo šlo
/
v osmrtnicah
zapustil me je moj ljubi mož
//
ki ugaja, je všeč:
žganci so njegova najljubša jed
/
glas ptic mu je ljub
;
vedno mi je bil ljub spremljevalec
;
to je njegova najljubša pesem
//
ekspr.,
z oslabljenim pomenom
poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:
kdaj bo prišla ljuba pomlad
;
spet sije ljubo sonce
/
ves ljubi dan sedi
;
boj za ljubi kruhek
;
iron.:
taka je naša ljuba mladina
;
za samo ljubo napoto si
/
v vzkliku
ljubi bog, ali je to mogoče
2.
knjiž.
prijeten
,
prijazen
2
:
to je res ljub otrok
;
bila je ljuba in dobra
/
ljub pogled
/
ljubo šumenje potoka
●
ekspr.
zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre
da me ne bi več nadlegoval, prosil
;
ekspr.
naredi to zaradi ljubega miru
da ne bo prepira, nezadovoljstva
;
ekspr.
molči, če ti je življenje ljubo
če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj
neprijetnega, hudega
;
preg.
ljubo doma, kdor ga ima
ljúbo
tudi
ljubó
1.
prislov od ljub:
ljubo se nasmehniti
;
vetrič ljubo pihlja
;
ljubo ga je pogledala
2.
v povedni rabi,
z dajalnikom
izraža zadovoljstvo:
ljubo mi bo, če me boste obiskali
;
ljubše mi je, če sem sam kot z njim
;
najljubše bi mu bilo, če bi smel oditi
;
ni ji bilo ljubo, da so se sprli
/
kot vljudnostna fraza pri seznanjanju
ljubo mi je
●
knjiž.
če ti je ljubo, grem s teboj
če hočeš, če ti je prav
;
knjiž.
stavka ali – če je komu tako ljubše – prekinitev dela
uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku
;
stori, kakor ti je ljubo
kakor hočeš, želiš
ljúbi
-a -o
sam.
:
izgubil je svoje ljube
;
rad je zapel svojo najljubšo
;
stori to meni na ljubo,
zastar.
za ljubo
ker jaz želim
;
kot podkrepitev
resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati
;
nar.
starše za ljubo imeti
rad
;
star.
vzemite moj skromni dar za ljubo
bodite prepričani, da sem ga dal z dobrim namenom
;
uničiti hoče vse, kar je ljubega njenemu srcu;
prim.
ljuba
,
ljubi
ljúba
-e
ž
, ljúbih
(
ȗ
)
ženska, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega:
to je njegova ljuba
;
ljuba se jezi nanj
;
prišel je po slovo k svoji ljubi
/
kot nagovor
dolgčas mi je bilo po tebi, ljuba;
prim.
ljub
ljubáv
-i
ž
(
ȃ
)
1.
star.
ljubezen
:
nedolžna, zvesta ljubav
;
bil je vreden njene ljubavi
/
ljubav do domovine
2.
zastar.
usluga
,
prijaznost
,
ljubeznivost
:
izkazati komu ljubav
;
ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav
/
stori mi to ljubav in vprašaj
/
stori to meni na ljubav
na ljubo
ljubáven
-vna -o
prid.
(
á
)
knjiž.
ljubezenski
:
ljubavno čustvo
/
pisal ji je ljubavno pismo
/
prebirati ljubavne romane
;
Župančičeve ljubavne pesmi
/
imeti s kom ljubavno razmerje
ljubávnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
ljubica
,
ljubimka
:
ena izmed kraljevih ljubavnic
ljubávnik
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
ljubimec
,
ljubček
:
ljubavnik njegove žene
ljúbček
-čka
m
(
ȗ
)
1.
nav. ekspr.
moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni
zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner:
njegova žena ima ljubčka
2.
moški, zlasti neporočen, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe,
navadno ženske:
ljubčku je oprala perilo
;
njen ljubček je šel v vojsko
;
nezvest ljubček
3.
ljubljenec
:
zaradi svoje pridnosti je bil ljubček vseh učiteljic
/
ljubček srca
/
naš mali ljubček je bolan
/
kot nagovor:
priden bodi, ljubček
;
iron.
ljubčki moji, tako pa ne bo šlo
4.
otr.
poljub
:
daj mi ljubčka
ljúbčkati
-am
nedov.
(
ȗ
)
ekspr.
ljubkovati
:
samo razvaja ga in ljubčka
ljúbčkati se
ekspr.
poljubljati se:
kar naprej se ljubčkata
ljúbec
-bca
m
(
ȗ
)
zastar.
ljubimec
,
ljubček
:
dekle je pripela svojemu ljubcu nagelj
;
ženin ljubec
ljúbej
-a
m
(
ȗ
)
zastar.
ljubimec
,
ljubček
:
ljubej jo je zapustil
ljúbek
-bka -o
prid.
, ljúbkejši
(
ū
)
ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten
videz:
ljubek otrok
;
ljubek psiček
;
dekle je zelo ljubko
/
ljubka oblekica
/
ekspr.
ljubke jamice na licih
●
zastar.
ljubko vino
okusno, dobro
ljúbko
prisl.
:
ljubko se smehljati
;
ljubko urejena sobica
♦
glasb.
ljubko
označba za izraz izvajanja
grazioso
ljubézen
-zni
ž
(
ẹ̑
)
1.
močno čustvo naklonjenosti do druge osebe:
vezala ju je velika ljubezen
;
ekspr.
ljubezen gori, ugasne, se vname
;
izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen
;
ekspr.
prisegal ji je večno ljubezen
;
vračati komu ljubezen
;
čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen
;
čutna in duhovna ljubezen
;
ekspr.
sladka, vroča ljubezen
;
srečna
ki jo ljubljena oseba vrača
, nesrečna ljubezen
ki je ljubljena oseba ne vrača
;
ljubezen do dekleta
;
ljubezen med možem in ženo
;
zakon brez ljubezni
;
biti prevzet od ljubezni
/
njuna dolga ljubezen je končana
;
tekmec v ljubezni
/
nav. ekspr.:
petošolska ljubezen
;
platonična ljubezen
brez želje po čutnih, telesnih odnosih
;
ljubezen na prvi pogled
/
poročil se je z njo iz ljubezni
;
storiti kaj iz ljubezni
//
evfem.
spolno razmerje, spolni odnosi:
njen mož ima ljubezen z drugo žensko
;
pog.
začela je z njim ljubezen
;
njegove neštevilne ljubezni
/
lezbična ljubezen
;
svobodna ljubezen
skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
/
spolna ljubezen
//
ekspr.
oseba, na katero se nanaša to čustvo:
po dolgih letih je srečal svojo nekdanjo, prvo ljubezen
;
oženil se je s svojo mladostno ljubeznijo
/
kot nagovor
kmalu se vrni, ljubezen moja
2.
s prilastkom
močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo
korist, dobro:
čutiti ljubezen do staršev
;
bratovska, materinska, otroška ljubezen
;
hčerina ljubezen do očeta
;
ekspr.
opičja, slepa ljubezen do otrok
/
domovinska ljubezen
;
ljubezen do domovine
;
ljubezen do mladine
/
ljubezen do živali
/
to je storila iz ljubezni do otrok
;
z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi
;
vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo
kot bi bil njegov oče
3.
knjiž.,
ekspr.
kar je posledica teh čustev:
obdajala jo je ljubezen moža in otrok
;
izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje
4.
navadno v zvezi z
do
močen pozitiven odnos do česa:
cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig
;
velika ljubezen do narave
;
ljubezen do poklica
;
ljubezen do svobode
/
njena ljubezen do dela je znana
znano je, da rada dela
;
evfem.
vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja
veliko željo, da bi ga pridobil, imel
/
ekspr.:
glasba je njegova ljubezen
;
pipa je bila njegova največja ljubezen
zelo rad je kadil pipo
/
z ljubeznijo obdelovati zemljo
;
jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo
5.
ekspr.
dobri, prijateljski odnosi:
med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila
;
ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi
/
sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu
●
ekspr.
kar pojedel bi jo od ljubezni
ima jo zelo rad
;
iron.
ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela
za življenje jima bo potrebna materialna osnova
;
star.
vnela se je v ljubezni do njega, zanj
zaljubila se je vanj
;
knjiž.
kupljena ljubezen
pri kateri je treba partnerja plačati
;
vznes.
čas ljubezni
pomlad
;
evfem.
služabnice ljubezni
vlačuge, prostitutke
;
ekspr.
biti slep od ljubezni
biti nekritičen do ljubljene osebe
;
šalj.
ljubezen gre skozi želodec
če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za
ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga
;
ljubezen je bolezen
ljubezen, zaljubljenost povzroča podobno stanje kot bolezen
;
ljubezen je slepa
;
stara ljubezen ne zarjavi
;
šalj.
sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦
rel.
ljubezen do Boga
;
vera, upanje, ljubezen
;
vrtn.
goreča ljubezen
dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti; kalcedonijska lučca
ljubézenski
-a -o
[
ljubezənski
]
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na ljubezen 1:
a)
ljubezensko priznanje
/
dekletove ljubezenske skrivnosti
/
ljubezenska pisma
/
ekspr.
ujel se je v njene ljubezenske mreže
/
ljubezenski film, roman
;
ljubezenski prizori v drami
;
pisati ljubezenske pesmi
/
ljubezensko čustvo
b)
pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah
;
ljubezenska igra
;
imeti ljubezensko razmerje
●
ekspr.
ljubezenski trikotnik
mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦
lit.
ljubezenska lirika
ljubézensko
prisl.
:
ljubezensko se izživljati
ljubezníčanje
-a
s
(
ī
)
knjiž.
ljubimkanje
,
flirtanje
:
to je samo ljubezničanje, ne ljubezen
ljubezníčenje
-a
s
(
ī
)
knjiž.
ljubimkanje
,
flirtanje
:
njeno ljubezničenje je zdaj končano
/
nagajivo ljubezničenje
ljubezníčiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
knjiž.
ljubimkati
,
flirtati
:
fant ljubezniči s sosedovo hčerjo
;
na plesu je ljubezničil s svojo plesalko
ljubeznív
-a -o
prid.
, ljubeznívejši
(
ī í
)
1.
ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos:
fant je mlad, čeden in ljubezniv
;
to je ljubezniva ženska
/
prodajalka je ljubezniva do kupcev
;
ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki
/
bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj
/
kot vljudnostna fraza:
hvala, zelo ste ljubeznivi
;
bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu
;
ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
//
ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos:
govoriti z ljubeznivim glasom
;
pozdraviti z ljubeznivim nasmehom
;
ljubezniv pogled
;
ljubeznive besede
;
njeno ljubeznivo vedenje
/
kot vljudnostna fraza
odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
//
ekspr.,
v povedni rabi
ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost:
njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2.
star.
ljubek
,
privlačen
:
to je res ljubezniv otrok
;
rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične!
(F. Prešeren)
/
ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3.
knjiž.,
ekspr.
mil
,
prijeten
:
ljubezniva pomlad, zarja
4.
zastar.,
z dajalnikom
ljub
,
drag
:
vsem je bil ljubezniv
/
v nagovoru:
ljubeznivi moj mož
;
ljubeznive bralke
ljubeznívo
1.
prislov od ljubezniv:
zelo ljubeznivo govori z njim
;
ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga
;
ljubeznivo mu je vse razložil
;
ljubeznivo krotek pogled
2.
v povedni rabi
izraža pohvalo, odobravanje:
ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal
/
elipt.,
kot vljudnostna fraza
res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
ljubeznívost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost ljubeznivega človeka:
odlikuje ga poštenost in ljubeznivost
/
ljubeznivost nasmeha, značaja
;
ganila ga je ljubeznivost sprejema
//
ljubeznivo vedenje, ravnanje:
pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo
;
narejena ljubeznivost
;
poklicna ljubeznivost prodajalk
/
ekspr.
kar topi se od ljubeznivosti
/
šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti
;
ekspr.
obsipati koga z ljubeznivostmi
ljúbi
-ega
m
(
ȗ
)
moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno ženske:
ali je to tvoj ljubi
;
dekle že ima ljubega
;
koga ima za ljubega
;
nezvest ljubi;
prim.
ljub
ljúbica
-e
ž
(
ȗ
)
1.
nav. ekspr.
ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni
zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner:
postala je njegova ljubica
;
njen mož ima ljubico
;
vzdrževati ljubico
/
za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2.
ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe,
navadno moškega:
poslati ljubici sporočilo
;
fant ima že ljubico
;
priti k ljubici pod okno
;
nezvesta, prevarana ljubica
3.
s prilastkom
ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga;
ljubljenka
:
to je naša najmlajša, naša ljubica
;
pren.
Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in
sreče
(F. Prešeren)
//
ekspr.
ljubljena ženska:
naša ljubica je zbolela
/
kot nagovor
kje si bila, ljubica
//
ekspr.
kar je komu ljubo, drago sploh:
lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
●
knjiž.
ljubica
vijolica
ljubímec
-mca
m
(
ȋ
)
1.
moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni
zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner:
ljubimca sta se dogovorila za sestanek
;
mož je našel pri ženi ljubimca
2.
kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje:
partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci
;
želim biti boljši oče in boljši ljubimec
;
po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta
pozabila na svoji vlogi ljubimcev
//
navadno s prilastkom
človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti:
njen partner je odličen ljubimec
;
dober, slab ljubimec
;
nenasiten, nežen, strasten ljubimec
3.
zastar.
mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta;
fant
:
dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
●
knjiž.
ljubimec slave
ljubljenec
♦
gled.
igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb
ljubímka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni
zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner:
imel je novo ljubimko
;
njegova nekdanja ljubimka
2.
ženska, ki ima s kom ljubezensko, spolno razmerje:
bila je njegova žena, prijateljica, zaupnica in ljubimka
//
navadno s prilastkom
ženska glede na njeno spretnost, ravnanje v spolnosti:
biti dobra ljubimka
;
strastna ljubimka
♦
gled.
igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb
ljubímkanje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od ljubimkati:
koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje
/
rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti
ljubímkati
-am
nedov.
(
ȋ
)
1.
izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos:
ljubil ni, ampak ljubimkal
;
poleti je z njim ljubimkala v kopališču
2.
ljubkovati
:
otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
ljubimkováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
zastar.
ljubimkati
,
flirtati
:
nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva
ljubímski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ljubimce:
ljubimska zveza
/
igral je ljubimske in karakterne vloge
ljubítelj
-a
m
(
ȋ
)
1.
navadno s prilastkom
kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj:
kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko
;
biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali
;
ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti
/
ljubitelj knjig
bibliofil
/
publ.:
ta vrsta kave je našla že mnogo ljubiteljev
mnogo ljudi jo kupuje, pije
;
ljubitelji smučanja so z letošnjo zimo zadovoljni
smučarji
2.
kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim:
igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev
;
precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj
/
razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji
ljubíteljica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
navadno s prilastkom
ženska, ki ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj:
ljubiteljica cvetja, narave, živali
;
ljubiteljica poezije, umetnosti
/
ljubiteljica adrenalina
2.
ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim:
športne plezalke in ljubiteljice plezanja
ljubíteljski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na ljubitelje:
novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim
nemirom
/
nastopiti na ljubiteljskem koncertu
;
ljubiteljske gledališke skupine
2.
knjiž.
bibliofilski
:
ljubiteljska izdaja
ljubíteljstvo
-a
s
(
ȋ
)
ukvarjanje s čim iz veselja:
jezikovno ljubiteljstvo
;
njegovo igranje ne presega meje ljubiteljstva
/
prosti čas mu izpolnjujejo razna ljubiteljstva
ljubíti
in
ljúbiti -im
nedov.
(
ī ū
)
1.
čutiti močno naklonjenost do druge osebe:
ker ljubi, je srečen
;
ljubiti dekle, moža
;
zašepetal je: Ljubim te
;
nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti
;
zelo sta se ljubila
;
nav. ekspr.:
vroče ljubiti
;
ljubiti brez upanja
;
ljubiti do smrti
;
ljubiti iz dna srca, čez vse, z vso dušo
//
evfem.
imeti spolno razmerje, spolne odnose:
v mladosti je vroče ljubila in živela burno življenje
;
ljubil jo je brez ljubezni
;
trdo jo je vprašal, če se je ljubila z drugim
/
telesno ljubiti
2.
čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo
korist, dobro:
mati ljubi otroka
;
ljubiti brata, prijatelje, starše
;
prisrčno ljubiti
;
ljubila ga je, kot bi bil njen sin
;
starši in otroci se ljubijo
/
ljubiti konje
/
ljubiti dom, domovino, narod
3.
imeti močen pozitiven odnos do česa:
ljubil je svoje delo
;
slikar ljubi to sliko in je noče prodati
;
kmet ljubi zemljo
/
ljubiti pravico, svobodo
/
knjiž.:
bolnik ljubi mir
ima ga rad
;
žival ne ljubi mraka
nima ga rada
;
ljubi njen smeh
rad ga posluša
//
knjiž.
imeti nagnjenje, veselje do česa:
ljubi glasbo, knjige
/
ekspr.
ljubi dobro hrano
rad je dobre jedi
;
evfem.
na obrazu se mu pozna, da ljubi žganje
rad pije žganje
/
z oslabljenim pomenom,
z glagolskim samostalnikom:
ljubiti lov
;
dekleta ljubijo ples
rada plešejo
4.
imeti dobre, prijateljske odnose:
ljubiti človeka
;
ljubiti vse ljudi
;
evfem.
sosedje se navadno ne ljubijo
/
pes ljubi gospodarja
5.
nav. 3. os.
imeti kaj za dober pogoj rasti, razvijanja:
ta trta ljubi zavetno lego
;
take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla
//
zastar.,
z dajalnikom
biti všeč, ugajati:
od vsega sadja so mu najbolj ljubile hruške
;
dovolil je, da si vsak vzame, kar mu ljubi
6.
star.
poljubljati
:
ljubiti roko
;
objemati in ljubiti
●
knjiž.
sreča ga ljubi
je srečen
;
ta pesnik ljubi slikovite metafore
jih pogosto uporablja
;
knjiž.
take motive je ljubilo 18. stoletje
taki motivi so bili pogosti, v navadi v 18. stoletju
;
od vseh pesmi najbolj ljubi Jenkove
so mu najbolj všeč
♦
rel.
ljubiti Boga
ljubíti se
in
ljúbiti se
s smiselnim osebkom v dajalniku
1.
izraža pripravljenost koga, za kako dejanje:
dekletom se je ljubilo iti plesat
;
ne ljubi se mu delati
;
nikomur se še ni ljubilo iti
;
fantu se ni ljubilo, da bi tako zgodaj vstal
/
elipt.:
nocoj se mi nič kaj ne ljubi dalje
;
kadar se mu ljubi, je prav zabaven
;
ravnali so z njim, kakor se jim je ljubilo
samovoljno
;
jedel je, kolikor se mu je ljubilo
kolikor je hotel, želel
●
ekspr.
komu se pa kaj ljubi v tej vročini
v vročini človek ni razpoložen, nima volje za delo
;
danes se mi nič ne ljubi
nisem razpoložen, nimam volje za nobeno delo
2.
nar. gorenjsko
imeti željo, poželenje po čem:
saj vem, njene domačije se mu ljubi
;
če se ti ljubi vina, ga natoči
ljubèč
-éča -e
1.
deležnik od ljubiti:
ljudje, ljubeči mirno življenje
;
otrokom je bil ljubeč oče
;
ljubeča nevesta
;
ljubeče srce
/
v osmrtnicah
umrla je naša ljubeča mama
2.
ekspr.
ki vsebuje, izraža ljubezen:
ljubeči materini opomini
;
spremljala je otroka z ljubečim pogledom
;
obdajati koga z ljubečo pozornostjo
;
njena ljubeča skrb
/
božati z ljubečo roko
;
prisl.:
deček ljubeče boža psa
;
mati je ljubeče sklonjena nad otrokom
ljúbljen
-a -o
1.
deležnik od ljubiti:
osrečevala jo je zavest, da je ljubljena
;
celo svoji nežno ljubljeni ženi ni zaupal te skrivnosti
2.
ekspr.
drag
,
ljub
:
ločitev od ljubljenega dekleta
/
v osmrtnicah
umrl je naš ljubljeni oče
ljúbljeni
-a -o
sam.
:
ni vedel, kje je zdaj njegova ljubljena
/
kot nagovor
kmalu se vrni, ljubljeni
ljúbka
-e
ž
(
ȗ
)
zastar.
ljubljenka
:
ta mačica je njegova posebna ljubka
/
fant in njegova ljubka
/
kot nagovor
mislil sem nate, ljubka
ljúbkanje
-a
s
(
ȗ
)
star.
ljubkovanje
,
božanje
:
predati se ljubkanju
;
nežno ljubkanje
ljúbkati
-am
nedov.
(
ȗ
)
star.
ljubkovati
,
božati
:
ljubkati dekle, fanta, otroka, žival
;
ljubkati se s kom
ljúbkost
-i
ž
(
ū
)
lastnost, značilnost ljubkega človeka:
dekletova ljubkost
/
ljubkost kretenj
ljubkoválen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki se uporablja za ljubkovanje:
ljubkovalne kretnje
/
ljubkovalni izrazi
;
ljubkovalna beseda
♦
jezikosl.
ljubkovalna beseda
ali
ljubkovalno ime
beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru
ljubkovánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od ljubkovati:
z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo
/
imela je že razna ljubkovanja
ljubkováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
1.
iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati,
objemati koga:
igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala
;
otročiček se je rad ljubkoval z mamo
;
pren.,
ekspr.
ljubkovati s pogledi
2.
ekspr.
ljubimkati
,
flirtati
:
ljubkovala je z mlajšimi fanti
ljubkováje
:
ljubkovaje jo je pritisnil k sebi
ljubkujóč
-a -e:
ljubkujoči gibi
ljubljánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Ljubljano:
dijaki ljubljanskih gimnazij
;
kmetje iz ljubljanske okolice
;
ljubljanske ulice
;
star.
ljubljansko mesto
Ljubljana
/
gosta ljubljanska megla
/
preurejati ljubljanski grad
;
iti na Ljubljanski grad
;
urednik Ljubljanskega zvona
;
ljubljanska nadškofija
;
Ljubljansko barje
;
Ljubljansko polje
ravnina, severno od Ljubljane
●
šalj.
on je ljubljanska srajca
po rodu Ljubljančan
♦
gastr.
ljubljanski zrezek
pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo
;
ljubljanska salama
salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine
;
vrtn.
ljubljanska ledenka
glavnata spomladanska solata s krhkimi listi
;
zgod.
ljubljanski kongres
kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821
;
sam.:,
pog.
prosim pet dek ljubljanske
pet dekagramov ljubljanske salame
ljubljánščina
-e
ž
(
ȃ
)
za Ljubljano značilna govorica:
govoriti pristno ljubljanščino
ljúbljenček
-čka
m
(
ū
)
1.
ekspr.
manjšalnica od ljubljenec:
najmlajši sin je očetov ljubljenček
/
medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka
●
iron.
ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom
razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci, fantje
2.
v zvezi
hišni ljubljenček
domača žival, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo:
lastniki hišnih ljubljenčkov
;
psi, mačke, glodalci in drugi hišni ljubljenčki
/
hrana za hišne ljubljenčke
;
zavetišče za hišne ljubljenčke
ljúbljenec
-nca
m
(
ū
)
1.
s prilastkom
kdor uživa posebno naklonjenost koga:
najmlajši sin je očetov ljubljenec
;
bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet
;
biti ljubljenec vse družine
;
ta igralec je ljubljenec občinstva
2.
ekspr.
ljubljen človek:
ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom
/
zastar.
dekle je ponosno na svojega ljubljenca
fanta
//
kar je komu ljubo, drago sploh:
otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence
ljúbljenje
-a
s
(
ū
)
glagolnik od ljubiti:
ljubljenje staršev
//
evfem.
spolno razmerje, spolni odnosi:
načini ljubljenja
/
v tem romanu je veliko ljubljenja
ljúbljenka
-e
ž
(
ū
)
1.
s prilastkom
ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga:
hčerka je bila njegova ljubljenka
;
igralka je ljubljenka občinstva
;
biti ljubljenka vseh učiteljev
2.
ekspr.
ljubljena ženska:
jubilej naše ljubljenke bo jutri
/
zastar.
zahajal je k svoji ljubljenki
dekletu
//
kar je komu ljubo, drago sploh:
knjige so njegove ljubljenke
;
dekle zaliva svoje ljubljenke
ljubosúmen
-mna -o
prid.
(
ú ȗ
)
1.
ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:
ljubosumen mož
;
njegova žena je zelo ljubosumna
;
bolestno ljubosumen
/
mož je bil ljubosumen na soseda
čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost
žene
//
ki vsebuje, izraža ljubosumnost:
ljubosumni pogledi
2.
v povedni rabi,
v zvezi z
na
ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga:
biti ljubosumen na svoje tovariše
/
ljubosumen je na njihove uspehe
ljubosúmno
1.
prislov od ljubosumen:
ljubosumno opazuje njeno vedenje
2.
ekspr.
izraža veliko zavzetost, skrbnost:
ljubosumno varovati svoje pravice
ljubosúmje
-a
s
(
ȗ
)
1.
bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:
svoje ljubosumje je očitno pokazal
;
muke ljubosumja
;
to je storil v navalu ljubosumja
2.
nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga:
poklicno ljubosumje
;
čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov
ljubosúmnež
-a
m
(
ȗ
)
ekspr.
ljubosumen človek:
njen mož je ljubosumnež
;
pogledi jeznega ljubosumneža
ljubosúmnica
-e
ž
(
ȗ
)
ekspr.
ljubosumna ženska:
ljubosumneži in ljubosumnice
ljubosúmnik
-a
m
(
ȗ
)
star.
ljubosumen človek:
strast je gnala ljubosumnika v zločin
ljubosúmnja
-e
ž
(
ū
)
zastar.
ljubosumnost
,
ljubosumje
:
njegova jeza izvira iz ljubosumnje
ljubosúmnost
-i
ž
(
ú
)
1.
bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:
ljubosumnost ga muči
;
vzbuditi v ženi ljubosumnost
;
neutemeljena ljubosumnost
;
ekspr.
črv ljubosumnosti
;
bolan od ljubosumnosti
/
umor iz ljubosumnosti
2.
nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga:
poklicna ljubosumnost
;
ljubosumnost med kolegi
ljubovánje
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
ljubimkanje
,
vlačuganje
:
razuzdano ljubovanje
;
ljubovanje grofa in spletične
ljubováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
zastar.
ljubimkati, vlačugati se:
ljubovati z omoženo žensko
;
šla je v svet ljubovat
ljubôvnik
-a
m
(
ȏ
)
zastar.
ljubimec
,
ljubček
:
ljubovnik gre k dekletu
;
ljubovnik njegove žene
ljúd
--
m
(
ȗ
)
star.,
v imenovalniku ali tožilniku
1.
ljudstvo
:
zatirati ubogi ljud
/
preprosti ljud
;
tlačanski ljud se je uprl
/
Huni, divji ljud
2.
ljudje
,
množica
:
ljud se je umikal dirjajočemu vozu
;
ljud se zbira na trgu
●
star.
mlajši ljud
mladina
ljudjé
ljudí
m
mn.,
daj.
ljudém,
tož.
ljudí,
mest.
ljudéh,
or.
ljudmí
(
ẹ̑
)
1.
množina od človek, razen 4:
a)
ta žival se boji ljudi
;
kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali
;
prevoz ljudi in tovora
;
trupla ubitih ljudi
;
zdravniški poskusi na ljudeh
;
ljudje in živali
b)
neki ljudje čakajo pred vrati
;
ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali
;
tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali
;
pri mizi je prostora še za tri ljudi
;
gruča ljudi
;
nekaj ljudi je že v čakalnici
;
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi
;
zbralo se je precej ljudi
;
ekspr.
cela reka ljudi se vali s prireditve
;
ljudi je bilo kot listja (in trave)
zelo veliko
;
nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti
/
kot nagovor:
kar naprej, ljudje
;
ljudje, odprite
;
kaj pa mislite, ljudje božji
;
v medmetni rabi
ljudje božji, kaj sem vse doživel
/
pog.:
koliko ljudi sprejme avtobus
potnikov
;
pri tem časopisu je delalo le malo ljudi
sodelavcev
c)
dobri ljudje so mu pomagali
;
hinavski, pošteni ljudje
;
mladi in stari ljudje se težko razumejo
;
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase
/
star.
novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje
/
v povedni rabi
saj niso ravno slabi ljudje
č)
kmečki, mestni ljudje
;
poslovni ljudje
;
tako so sklenili ljudje na upravi
;
skrb za delovne ljudi
;
govoril sem z odgovornimi ljudmi
;
politični ljudje
politiki
;
vodilni ljudje
d)
se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje
;
to so ljudje, vam rečem
dobri, pošteni ljudje
;
to niso ljudje, ampak lutke
;
ker mi nismo le številke, smo ljudje!
(Kajuh)
;
Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi
(I. Cankar)
e)
hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti
;
v mestu ljudje nimajo pravega miru
;
ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo
/
tam ljudje slabo živijo
2.
osebe kot družbena skupnost:
to so si ljudje izmislili
;
ne vznemirjajte ljudi
;
pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo
/
bratstvo vseh ljudi
;
enakopravnost ljudi pred zakoni
;
odnosi med ljudmi
3.
osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari:
ljudje so se temu čudili
;
ne vem, kaj ljudje mislijo o njem
;
ljudje ga opravljajo
;
ljudje bodo to kmalu pozabili
;
ljudje pravijo, da ni prav ravnal
;
kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli
●
ekspr.
vsi smo pač ljudje
imamo človeške lastnosti, napake
;
šalj.
ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje
skupina oseb moškega in ženskega spola
;
star.
njegovo dekle je bilo revnih ljudi
iz revne družine
;
ogibati se ljudi
biti nedružaben, samotarski
;
ekspr.
ti še ne poznaš ljudi
po mojem mnenju so ljudje slabi
;
pog.
dal se je ljudem v zobe
povzročil, omogočil, da ga opravljajo
;
star.
dati knjigo med ljudi
izdati, objaviti
;
premalo greš med ljudi
v javnost, v družbo
;
tak ne moreš med ljudi
v javnost, v družbo
;
star.
slovnica je prišla med ljudi leta 1854
je izšla
;
stvar je že prišla, prodrla med ljudi
se je razvedela, postala splošno znana
;
pog.
tako sem kosmat, da nisem za med ljudi
za v javnost, v družbo
;
knjiž.
bivši ljudje
ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi
;
evfem.
živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje
od miloščine, od pomoči drugih
;
publ.
s tem so bili ogroženi mali ljudje
ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega
premoženja
;
ekspr.
to so naši ljudje
privrženci, somišljeniki
;
šef je dobro poznal svoje ljudi
podrejene
;
bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem
sorodnikom, svojcem
;
nikogar od svojih ljudi nima več
članov družine, svojcev
;
to so ljudje starega kova
ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov
;
ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu
zaupanja vredni, pošteni
;
vas šteje komaj petdeset ljudi
prebivalcev
;
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi
delavcev, uslužbencev
;
živeti daleč od ljudi
nedružabno, samotarsko
;
ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli
;
vsi ljudje vse vedo;
prim.
človek
ljudnàt
-áta -o
in
ljúdnat -a -o
prid.
(
ȁ ā; ȗ
)
star.
zelo naseljen, obljuden:
to so ljudnati kraji
;
Kitajska je ljudnata
/
ljudnate ulice
polne ljudi
ljudomíl
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
star.
1.
prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih:
ljudomila cesarica
/
pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2.
dobrodelen
,
človekoljuben
:
ljudomila ustanova
/
ljudomilo dejanje
ljudomílost
-i
ž
(
ī
)
star.
prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih:
vladarjeva ljudomilost
/
general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo
ljudomóren
-rna -o
prid.
(
ọ́ ọ̄
)
zastar.
morilski
:
ljudomorne roke
ljudomŕzec
-zca
m
(
ȓ
)
knjiž.
kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:
igrati vlogo ljudomrzca
ljudomŕzen
-zna -o
prid.
(
r̄
)
knjiž.
ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:
biti ljudomrzen samotar
ljudomŕznež
-a
m
(
ȓ
)
nav. ekspr.
kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:
spremenil se je v ljudomrzneža
ljudomŕznik
-a
m
(
ȓ
)
knjiž.
kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:
postati ljudomrznik
;
čemeren ljudomrznik
ljudomŕzništvo
-a
s
(
ȓ
)
knjiž.
mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe:
ljudomrzništvo glavnega junaka v drami
ljudomŕznost
-i
ž
(
r̄
)
knjiž.
lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove
družbe:
prevzela ga je nekaka ljudomrznost
ljudovláda
-e
ž
(
ȃ
)
star.
republika
:
Rim za časa ljudovlade
//
demokracija
:
zahteve po enakopravnosti in ljudovladi
ljudoznánstvo
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
etnografija
,
etnologija
,
narodopisje
:
razvoj ljudoznanstva
ljudožêr
tudi
ljudožér -a
m
(
ȇ; ẹ̑
)
ljudožerec
:
tisti prebivalci so ljudožeri
ljudožêrec
tudi
ljudožérec -rca
m
(
ȇ; ẹ̑
)
človek, ki jé človeško meso:
grozeči obrazi ljudožercev
ljudožêrka
tudi
ljudožérka -e
ž
(
ȇ; ẹ̑
)
ženska, ki jé človeško meso:
ljudožerci in ljudožerke
ljudožêrski
tudi
ljudožérski -a -o
prid.
(
ȇ; ẹ̑
)
nanašajoč se na ljudožer(c)e:
ljudožersko pleme
/
ekspr.
pravi ljudožerski zobje
veliki, močni
ljudožêrstvo
tudi
ljudožérstvo -a
s
(
ȇ; ẹ̑
)
pojav, da človek jé človeško meso:
ljudožerstvo pri primitivnih plemenih
ljúdski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
1.
nanašajoč se na ljudstvo:
a)
velike ljudske manifestacije
;
ljudske sile
;
udeležiti se ljudskega zborovanja
/
ekspr.
najširše ljudske množice
/
ljudska knjižnica
;
zastar.
ljudska šola
osnovna šola
;
ljudsko štetje
/
svet za ljudsko obrambo
b)
ljudska prosveta, vzgoja
/
ljudski običaji
;
ljudska govorica
;
ljudska miselnost
;
po ljudskem verovanju
/
ljudska veselica
;
ljudsko vozilo
/
ljudski pesnik
;
ljudski pisatelj
pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje
;
ljudski plesi
;
ljudska izdaja knjige
izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi
;
belokranjska ljudska noša
;
ljudska pesem
pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj
ali manj spreminja
;
zbirati ljudsko blago
dokumente ljudske kulture
;
ljudska glasbila
c)
ljudsko trpljenje
/
ljudska revolucija
revolucija ljudskih množic
č)
čutil je ljudsko zavist
zavist ljudi
2.
nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in
ljudsko revolucijo:
ljudska oblast
/
ljudski komisar
v Sovjetski zvezi, do 1946
visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne
uprave
;
ljudski odbor
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945
organ državne oblasti za določeno območje
;
ljudski poslanec
;
ljudska fronta
demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj
proti fašizmu po 1935
;
seja ljudske skupščine
/
prva leta po 1945
Ljudska republika Slovenija [LRS]
3.
navadno v povedni rabi
prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva:
predsednik je preprost in ljudski
;
ta zdravnik je premalo ljudski
4.
star.
ki ni domač, tuj:
domači in ljudski mlatiči
;
stanovati v ljudski hiši
;
posestvo je prišlo v ljudske roke
●
ljudski umetnik
častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje
;
ekspr.
to je bila prava ljudska igra
zelo razširjena, splošno priljubljena
;
zastar.
v nesreči ni bilo ljudskih žrtev
človeških
;
ekspr.
začelo se je pravo ljudsko slavje
z zelo veliko udeležbo
;
preg.
ljudski glas, božji glas
ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦
jezikosl.
ljudski jezik
jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev
prebivalstva
;
ljudska etimologija
(nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
;
lit.
ljudska igra
igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi
;
polit.
ljudska demokracija
demokracija, v kateri ima oblast delavski razred
;
rel.
uvajati ljudsko petje
petje vernikov v cerkvi
;
zgod.
ljudski tribun
zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih
ljúdsko
prisl.
:
ljudsko drastičen humor
;
sam.:
zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh
;
pog.
zapojmo kakšno ljudsko
ljudsko pesem
;
delati škodo na ljudskem, po ljudskem
ljúdskodemokrátičen
-čna -o
prid.
(
ȗ-á
)
nanašajoč se na ljudsko demokracijo:
ljudskodemokratična država
/
ljudskodemokratična oblast
ljúdskofróntovski
-a -o
prid.
(
ȗ-ọ̑
)
nanašajoč se na ljudsko fronto:
ljudskofrontovske organizacije
ljúdskoprosvéten
-tna -o
prid.
(
ȗ-ẹ̑
)
nanašajoč se na ljudsko prosveto:
podpirati ljudskoprosvetno delo
/
ljudskoprosvetna društva
ljúdskost
-i
ž
(
ȗ
)
knjiž.
1.
kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene
sloje prebivalstva:
ljudskost v Levstikovem Martinu Krpanu
;
namesto literarnega dvornega patosa je prinesel v knjigo smisel za
ljudskost
/
ljudskost pisateljevega jezika
/
ljudskost kulturne prireditve
miselna dostopnost vsem
2.
značilnost tega, kar temelji na delavskem razredu:
demokratična ljudskost osvobodilnega boja
;
ljudskost volitev
3.
prijaznost do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva:
radi so ga imeli zaradi njegove ljudskosti
ljudskošólski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
zastar.
osnovnošolski
:
ljudskošolska berila
/
ljudskošolski učitelj
ljúdskovzgójen
-jna -o
prid.
(
ȗ-ọ̑
)
nanašajoč se na ljudsko vzgojo:
ljudskovzgojno delo
/
ljudskovzgojni pisatelj
ljúdstvece
in
ljúdstevce -a
[
ljutstvəce; ljutstəu̯ce
]
s
(
ȗ
)
ekspr.
ljudstvo
:
Jurčičevi opisi dolenjskega ljudstveca
/
na tistih daljnih otokih živi brezskrbno ljudstvece
/
zabaval ga je pogled na sankajoče se ljudstvece
ljúdstvo
-a
s
(
ȗ
)
1.
skupnost pripadnikov določene države:
organizirati ljudstvo za boj proti okupatorju
;
slovensko ljudstvo
;
predstavniki ljudstva
;
uživati zaupanje ljudstva
;
dolžnosti do ljudstva
/
delovno ljudstvo Jugoslavije
v socializmu
vsi ljudje, ki so ali so bili udeleženi pri družbenem delu
/
soditi v imenu ljudstva
/
Socialistična zveza delovnega ljudstva [SZDL]
2.
preprosti, manj izobraženi sloji prebivalstva:
ljudstvo se prebuja
;
izobraževati ljudstvo
;
zbirati pesmi med ljudstvom
;
ta navada še živi med ljudstvom
;
ljudstvo in izobraženci
/
to je človek iz ljudstva
/
kmečko ljudstvo
;
knjige za preprosto ljudstvo
//
v nekaterih družbenih ureditvah
večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji:
ljudstvo je govorilo slovensko
;
izžemati ljudstvo
;
ta šola je bila ljudem iz ljudstva nedostopna
3.
nav. mn.
skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben
jezik, običaji:
Feničani in druga ljudstva okoli Sredozemskega morja
;
zgodovina ljudstev
;
razvoj iz ljudstva v narod
/
državna ljudstva
s svojo državo
;
izvoljeno ljudstvo
po bibliji
Judje
;
lovska, pastirska ljudstva
4.
velika strnjena skupina ljudi:
po zborovanju se je ljudstvo razšlo
;
ljudstvo je ob tem prizoru zahrumelo
;
med ljudstvom se je slišalo odobravanje
//
nav. ekspr.
več ljudi, ljudje:
vprašaj, če ljudstvo soglaša
;
na trgu je bilo mnogo ljudstva
;
bilo je ljudstva kot mravelj
/
star.
tam se je zbralo precej mladega ljudstva
mladine
;
zastar.
žensko ljudstvo
ženske
5.
zastar.,
s prilastkom
(organizirana) skupina živali:
opičje ljudstvo
;
ljudstvo iz istega panja
●
glas ljudstva
izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice
ljúljka
-e
ž
(
ȗ
)
med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi:
puliti ljuljko
;
na tej njivi je precej ljuljke
;
pren.,
ekspr.
na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke
●
bibl.
ločiti ljuljko od pšenice
ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
♦
agr.
trpežna ljuljka
nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne
ljút
-a -o
prid.
, ljútejši
(
ȗ ū
)
zastar.
1.
ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti;
divji
:
zgodbe o ljutih Turkih
/
bojevati se z ljutim sovražnikom
//
ki napada človeka;
hud
:
ljut zmaj
;
ljuta zver
//
zelo jezen, besen:
kadar je bil ljut, so se ga vsi bali
;
ljut ko ris
2.
silovit
,
divji
:
ljut boj
;
boril se je z ljutim viharjem
ljúto
prisl.
:
ljuto se bojevati
;
vihar ljuto vrši
ljutomérčan
tudi
ljutomêrčan -a
m
(
ẹ̑; ȇ
)
vino iz okolice Ljutomera:
buteljka ljutomerčana
lób
-a
m
(
ọ̑
)
šport.,
pri igri z žogo
udarec, met, da zleti žoga čez nasprotnega igralca:
lobánja
-e
ž
(
á
)
1.
okostje glave:
na vrhu hrbtenice je lobanja
;
kosti lobanje
/
človeška, pasja, ptičja lobanja
♦
antr.
dolgoglava lobanja
//
del tega okostja, v katerem so možgani:
pri padcu mu je počila lobanja
;
zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo
2.
ekspr.
glava
:
odločno je stresel z ozko lobanjo
;
njegova plešasta lobanja
lobánjast
-a -o
prid.
(
á
)
1.
podoben lobanji:
lobanjasta gomila
2.
pri katerem je lobanja zelo izrazita:
ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico
lobánjski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lobanjo:
lobanjske kosti
♦
anat.
lobanjski svod
zgornji, obokani del lobanje
;
(lobanjski) šiv
;
lobanjska votlina
;
lobanjsko dno
sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in
nosne votline
lóbati
-am
dov. in nedov.
(
ọ̑
)
šport. žarg.,
pri igri z žogo
udariti, vreči žogo, da zleti čez nasprotnega igralca:
dobro zna lobati
/
lobati vratarja
lobélija
-e
ž
(
ẹ́
)
vrtn.
nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi
drobnimi cveti, Lobelia:
vsejati lobelije
lóbi
-ja
m
(
ọ̑
)
publ.
neformalna skupina ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične
interese:
vpliv lobija
/
finančni, gospodarski lobi
lobíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od lobirati:
ukvarjati se s političnim lobiranjem v evropskem parlamentu
;
lobiranje za pridobitev poslov
;
zakon, pogodba o lobiranju
;
možnosti za uspešno lobiranje
lobírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom
uveljavitve določenih interesov:
lobirali so v korist svoje države
;
intenzivno lobirati za sprejem zakona, amandmaja
;
uspešno lobirati pri ministru, predsedniku, poslancih
lobíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor lobira:
direktor je najel spretne lobiste in pravnike
;
vpliven politični lobist
;
register lobistov
;
stik z glavnim lobistom v evropskem parlamentu
;
poslovnež, piarovec in lobist
lobístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lobiste ali lobiranje:
lobistični pritiski
;
lobistična akcija
;
lobistična skupina, organizacija
;
lobistično podjetje
lobístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska ali država, ustanova, ki lobira:
sestati se z lobistko
;
glavna lobistka
lobízem
-zma
m
(
ī
)
načrtno vplivanje na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom
uveljavitve določenih interesov;
lobiranje
:
skrita, a pomembna moč lobizma
lobôda
-e
ž
(
ó
)
bot.
rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih,
Atriplex:
šopi kopriv in lobode ob poti
/
vrtna loboda
kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis
lobodíka
-e
ž
(
í
)
bot.
zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in
jagodastimi plodovi, Ruscus:
bodeča lobodika
;
širokolistna lobodika
lobôdnica
-e
ž
(
ȏ
)
nav. mn.,
bot.
rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s
cvetnim vencem, Chenopodiaceae:
lobotomíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
med.,
do druge polovice 20. stoletja
operacijska prekinitev povezav v možganih pri hudih psihičnih
obolenjih ali bolečinah:
opraviti frontalno lobotomijo
;
kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na
prijateljici
;
postopek lobotomije
;
elektrošoki in lobotomija
2.
ekspr.
povzročitev otopelosti, ležernosti:
neoliberalna lobotomija kulturnega prostora
locánj
-a
m
(
ȃ
)
nar.
locen
:
košara s polomljenim locanjem
locánja
-e
ž
(
ā
)
nar. dolenjsko
košara z locnom:
lôcen
-cna
m
(
ó
)
1.
držaj iz lokasto ukrivljene palice:
oplesti, vstaviti locen
;
obesiti košarico za locen
;
zlomljen locen
;
locen pri škropilnici, žagi
/
locen pri krpljah
;
ovca ima zvonec na locen
//
kar je temu podobno:
locen pri ključavnici
/
ukriviti vrbove veje v locen
2.
agr.
po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki
se priveže:
locen na trsu
/
obrezati trto na locen
;
cepljenje na locen
3.
zanka, zlasti za lovljenje ptičev:
nastaviti locen
♦
agr.
locen
ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega
žita
;
les.
žaga na locen
ločna žaga
locíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od locirati:
lociranje šolske stavbe zunaj naselja
locírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
publ.
1.
postaviti, namestiti kaj na določen kraj:
knjižnico so locirali sredi mesta
;
locirati industrijo ob prometnih žilah
;
pren.
te kriterije lociram na znanstveno področje
2.
določiti kraj, prostor za postavitev, namestitev česa:
locirati ceste, parke in zelenice
locíran
-a -o:
motel je lociran ob najbolj prometni cesti
;
predvidena za gradnjo in že locirana je bila tudi postaja žičnice
;
praktično locirani prostori
lôcnast
-a -o
prid.
(
ó
)
ki ima locen:
locnasta košara, žaga
//
ki ima obliko locna:
locnasta vzmet
locnjévka
in
lôcnjevka -e
ž
(
ẹ̄; ó
)
nar. belokranjsko
košara z locnom:
prinesti malico v locnjevki
lóč
-a
m
(
ọ̑
)
star.
ločje
,
loček
:
tam rasteta le biček in loč
lóček
-čka
m
(
ọ̑
)
travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh:
utrgati loček
;
na ločku se pozibava kačji pastir
/
ribnik je zaraščen z ločkom
;
loček in biček ob vodi
//
steblo te rastline:
zavezati z ločkom
/
otroci pletejo košarice iz ločka
lóčen
1
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na lok:
tu se začne ločna krivina
;
ločna oblika
♦
grad.
ločni most
most, katerega glavni nosilni element je lok
;
ločni nosilec
nosilec v obliki loka
;
ločna konstrukcija mostu
;
les.
ločna žaga
ročna žaga z ogrodjem v obliki loka
;
mat.
ločna stopinja
enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
lóčen
2
-čna -o
prid.
(
ọ̄;
jezikosl.
ọ̑
)
ki loči, ločuje:
ločna črta med obema deloma polotoka je severno od mesta
♦
jezikosl.
ločno priredje
priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo
lóčenec
-nca
m
(
ọ́
)
moški, katerega zakon je bil razvezan,
pravn.
razvezanec
:
poročila se je z ločencem
//
v cerkvenem pravu
ločeni moški:
lóčenje
-a
s
(
ọ́
)
glagolnik od ločiti:
ločenje uranove rude od jalovine
;
čas ločenja
ločitve
/
ločenje je že predolgo
predolgo sva ločena
♦
mont.
elektromagnetno ločenje
lóčenka
-e
ž
(
ọ́
)
ženska, katere zakon je bil razvezan,
pravn.
razvezanka
:
vdove in ločenke
//
v cerkvenem pravu
ločena ženska:
lóčenost
-i
ž
(
ọ́
)
stanje ločenega:
zemljepisna ločenost otoka od celine
/
ločenost meščanskih politikov od ljudstva
;
težko je prenašal občutek ločenosti od doma
/
ločenost človeka in narave se veča
ločeválen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
s katerim se ločuje:
ločevalni postopek
2.
jezikosl.
ki izraža različnost, drugačnost:
mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen
ločevánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od ločevati:
združevanje in ločevanje
;
ločevanje odpadkov
/
od tod izvira ločevanje med veliko in malo divjadjo
/
publ.
takrat se je začelo ločevanje duhov
ločeváti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
1.
delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim:
stroj ločuje bombažna vlakna od semenja
/
po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo
/
ločevati odpadke
ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo
in plastično, kovinsko embalažo
2.
videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi:
ločevati dobro od slabega
;
kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3.
biti, nahajati se vmes:
posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete
;
visok zid ločuje vrt od ceste
;
pren.
globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele
ločeváti se
1.
knjiž.
biti različen, drugačen:
takrat se je kmet zelo ločeval od meščana
;
ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih
2.
biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze,
pravn.
razvezovati se:
slišal sem, da se ločujeta
//
večkrat se ločiti, se razvezati:
filmski igralci se radi poročajo in ločujejo
●
star.
slika kaže, kako se sin ločuje od matere
poslavlja
;
star.
ločevati se s tega sveta
umirati
ločujóč
-a -e:
govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega
;
ločujoči znaki
ločíka
-e
ž
(
í
)
bot.
zelnata rastlina z rumenimi ali modrimi cveti v koških, Lactuca:
tam raste preslica in ločika
/
vrtna ločika
ali
solata
ločílec
-lca
[
ločilca
in
ločiu̯ca
]
m
(
ȋ
)
knjiž.
priprava, ki kaj loči, ločuje:
mešanica tekočine in plinov gre še skozi ločilec
ločílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se loči:
polja na tarči imajo bele ločilne črte
;
ločilna stena med stanovanjskimi prostori
/
spoznati kaj po ločilnih znakih
razlikovalnih
♦
fot.
ločilna sposobnost filma
sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še
razločujejo
;
jezikosl.
ločilni števnik
števnik, ki opozarja na različnost štetega
ločílnik
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
priprava, ki kaj loči, ločuje:
dati mešanico v ločilnik
♦
elektr.
priprava za prekinitev tokokroga pri zelo majhnem toku
ločílo
-a
s
(
í
)
1.
jezikosl.
grafično znamenje za členitev pisanega besedila, besed:
postavljati, uporabljati ločila
;
stava ločil
♦
rad.
glasbeno ločilo
nekaj taktov melodije ali krajša melodija, ki ločuje med seboj
nepovezana teksta
2.
knjiž.
kar loči, ločuje:
slike v vodoravnih pasovih so bile med seboj povezane z okrasnimi
ločili
;
ločilo dobrega in slabega
ločína
-e
ž
(
í
)
verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske
skupnosti, cerkve:
protestantske ločine
;
pripadniki, ustanovitelj ločine
/
verska ločina
ločínar
-ja
m
(
ȋ
)
knjiž.
pripadnik ločine:
ločítev
-tve
ž
(
ȋ
)
glagolnik od ločiti:
a)
ločitev rude od jalovine
/
ločitev cerkve od države
;
ločitev sodstva od uprave
/
publ.
ločitev duhov
razcepitev v nazorsko različne skupine
b)
po ločitvi se je preselil v drug kraj
;
tožba za ločitev
;
vzrok za ločitev
/
ločitev zakona
c)
ločitev od dekleta je bila težka
;
ločitev od domačega kraja
/
ne jokaj, ločitev bo kratka
ne bova dolgo ločena
●
vznes.
zdaj bije ura ločitve
zdaj se moramo ločiti
♦
pravn.
ločitev (od mize in postelje)
v cerkvenem pravu
pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v
zakonski zvezi
ločíti
in
lóčiti -im
dov. in nedov.
(
ī ọ́
)
1.
napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim:
ločiti meso od kosti
;
s presledki ločiti vrste
;
lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa
/
ločiti rudo od jalovine
;
pleve se pri čiščenju ločijo od zrna
/
ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih
/
smrt ju je ločila
;
vojna ga je ločila od družine
2.
povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega:
ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev
;
to loči pesnika od drugih ljudi
;
kaj loči človeka in žival
//
povzročati, da ni notranje, čustveno povezan:
loči ju različna miselnost
;
ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži
/
vse to loči vodstvo od ljudstva
3.
videti, občutiti različnost med čim:
ne ločim užitnih in strupenih gob
;
zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti
;
ali ločiš pšenico od ječmena
;
dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo
;
ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo
;
tako sta si podobna, da ju težko ločim
;
ločil ju je po glasu
//
z oslabljenim pomenom
izraža navzočnost, obstajanje česa različnega:
nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije
/
na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in
organsko kemijo
4.
videti kaj kot posameznost:
s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju
;
kljub mraku je ločil predmete v sobi
/
komaj sem ločil cesto pred seboj
videl
5.
obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim:
napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti
/
v kritiki je vedno ločil osebo od problema
6.
biti, nahajati se vmes:
hribi ločijo dolino od drugega sveta
;
potok loči travnik in cesto
;
žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta
;
pren.
le kratek čas ju loči od poroke
;
štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov
7.
star.
dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z
drugimi;
zapostavljati
:
očitali so ji, da pastorko loči
;
ločiti služinčad pri hrani
●
ekspr.
ni mogel ločiti oči od nje
neprestano jo je gledal
;
evfem.
on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje
ni pošten, krade
;
bibl.
ločiti ljuljko od pšenice
odstraniti slabo iz dobrega
;
star.
bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne
ugotovil, spoznal
ločíti se
in
lóčiti se
1.
biti različen, drugačen:
človek se loči od živali
/
otroci se ločijo drug od drugega
;
tujci se po obleki ločijo od domačinov
;
virusi se po obliki ločijo
2.
ne biti več na določenem kraju:
že v mladosti se je ločil od domačega kraja
;
težko se je ločil od doma
/
ločil se je od družbe in odšel na vrt
/
tu se reka loči od hribov in teče po ravnini
//
ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri:
tu se cesta in reka ločita
/
na ovinku se od ceste loči kolovoz
odcepi
3.
raziti se, posloviti se:
ločila sta se brez pozdrava
;
s temi besedami sta se ločila
;
ločili so se kot prijatelji
/
ne moreva več delati skupaj, čas je, da se ločiva
//
nav. ekspr.,
v zvezi z
od
nehati uporabljati, uživati:
nerad se je ločil od svojega starega klobuka
;
otrok se težko loči od dude
/
težko se je ločil od posestva
ga je dal, izročil drugemu
//
nehati kaj delati, početi:
ločiti se od branja
;
težko se je ločil od kajenja
4.
prenehati biti v zakonski zvezi,
pravn.
razvezati se
:
po desetih letih zakona sta se ločila
/
ločiti se sporazumno
//
v cerkvenem pravu
prenehati biti v zakonski skupnosti, ostati pa v zakonski zvezi:
●
ekspr.
v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti
ločile
niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih
;
knjiž.,
ekspr.
ob slovesu se njune roke niso mogle ločiti
dolgo sta se držala za roke
;
star.
rad bi še to dočakal, preden se bom ločil od sveta, s sveta
umrl
;
star.
njegova duša se je ločila od telesa
umrl je
lóčen
-a -o
1.
deležnik od ločiti:
v dijaškem domu so fantje ločeni od deklet
;
zakon je bil kmalu ločen
;
ločena žena
;
cerkev je ločena od države
;
dvorišča so ločena med seboj
/
ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili
dodatek za ločeno življenje
2.
publ.
ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim:
ločeni in skupni nastopi
;
o tem so razpravljali na ločenih sejah
;
ločena pogajanja
●
zakonca sta imela ločeni spalnici
nista spala v isti spalnici
;
ekspr.
ta vas je bila nekdaj ločena od sveta
zelo oddaljena, težko dostopna
;
publ.
odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik
drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja
;
prisl.:
glive in alge gojiti ločeno
;
seminarji bodo poleti, ločeno za dijake in študente
;
število udeležencev navesti ločeno po spolu
♦
glasb.
kratko, ločeno
označba za način izvajanja
staccato
ločítven
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na ločitev (zakona):
ločitveni razlog
/
ločitveni postopek
;
ločitvena razprava
;
vložiti ločitveno tožbo
lóčje
-a
s
(
ọ̄
)
več ločkov, ločki:
ločje se upogiba
;
voda obliva ločje
;
mlaka, zarasla z gostim ločjem
/
tam se razprostira ločje in bičje
z ločki porasel svet
//
stebla ločkov:
preproste rogoznice, spletene iz ločja
♦
bot.
enocvetno ločje
alpska rastlina z drobnimi cveti v socvetju, Juncus monanthos
ločljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
ki se da ločiti:
ločljivi deli priprave
/
v nekaterih državah zakon ni ločljiv
ločljívost
-i
ž
(
í
)
1.
lastnost, značilnost ločljivega:
ločljivost delov
/
ločljivost, neločljivost zakonske zveze
2.
število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov
prikaže uporabniku:
grafika v igri je natančna tudi pri nižji ločljivosti
;
fotoaparat, kamera, zaslon z visoko ločljivostjo
;
prenosnik z nizko ločljivostjo zaslona
/
ločljivost slike
//
število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek:
slika je zadovoljiva tudi pri nižji ločljivosti
;
fotografija, posnetek v visoki ločljivosti
;
fotografija, posnetek, slika z ločljivostjo 1280 × 1024 slikovnih
točk
/
tiskalnik tiska z ločljivostjo do 1280 × 960 slikovnih točk
//
fiz.
količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti
pri opazovanju skozi optično pripravo:
ločljivost daljnogleda, mikroskopa
lóčnica
1
-e
ž
(
ọ̑
)
žel.
signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od
katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna:
prepričati se, da so vozila znotraj ločnic
ločníca
2
tudi
lóčnica -e
ž
(
í; ọ̑
)
knjiž.
meja
:
Slovenci na obeh straneh politične ločnice
/
reka je bila ločnica med pokrajinama
/
ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita
/
črta ločnica
;
meja ločnica
●
težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo
ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu
♦
geogr.
ločnica večnega snega
višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni
;
gozd.
gozdna ločnica
višina, do katere sega strnjen gozd
lóden
-dna
m
(
ọ́
)
trpežna, skoraj nepremočljiva volnena tkanina, zlasti za lovske
obleke:
obleka, pelerina iz lodna
♦
tekst.
tirolski loden
lódnast
-a -o
prid.
(
ọ́
)
ki je iz lodna:
zelena lodnasta lovska obleka
;
lodnasta pelerina
lodríca
-e
ž
(
í
)
1.
nar. zahodno
velik podolgovat sod:
lodrica rebule
2.
nar.
lesen ročni sodček:
naložiti lodrico konju na hrbet
lóg
1
-a
m
,
mn. stil.
logôvi;
mest. mn. stil.
logéh
(
ọ̑
)
1.
(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi:
kositi na, v logu
;
logi in trate
/
knjiž.
log je že pokošen
travnik
2.
knjiž.
gozd
:
v logu skovika sova
;
gost bukov log
;
pesn.
log in gaj
;
pren.
naš literarni log
●
ekspr.
tretjina sporeda je iz tujih logov
tretjina del je tuja
lóg
2
-a
m
(
ọ̑
)
navt.
brzinomer
:
prebrati na logu podatke o hitrosti ladje
logár
-ja
m
(
á
)
nižji gozdarski uslužbenec:
prišli so sekači v spremstvu logarja
lógarica
1
-e
ž
(
ọ̑
)
bot.
po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu
podobnimi visečimi cveti, Fritillaria:
močvirska logarica
logaríca
2
-e
ž
(
í
)
star.
logarjeva žena:
logar in logarica
logarítem
-tma
m
(
í
)
mat.
količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova:
izračunati, poiskati logaritem
/
naravni
ali
Neperjev logaritem
z osnovo e
;
navadni
ali
Briggsov logaritem
z osnovo 10
;
karakteristika logaritma
celoštevilski del logaritma
;
osnova
ali
baza logaritma
število, ki je osnova logaritemskega sistema
//
mn.,
šol. žarg.
logaritemske tablice, logaritmovnik:
posodi mi logaritme
logarítemski
-a -o
[
logaritəmski
]
prid.
(
í
)
nanašajoč se na logaritem:
logaritemsko računanje
/
logaritemska enačba
enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu
;
logaritemska funkcija
funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu
;
logaritemska baza, osnova
število, na katerem temelji logaritemski sistem
;
logaritemska mreža
funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah
;
logaritemska skala
skala, ki temelji na logaritemski funkciji
;
logaritemska tabela
tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi
;
logaritemske tablice
knjiga z logaritemskimi tabelami
;
logaritemsko računalo
ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih
♦
teh.
logaritemski papir
papir z logaritemsko mrežo
logaritmánd
-a
m
(
ā
)
mat.
število, ki se logaritmira:
logarítmičen
-čna -o
prid.
(
í
)
mat.
logaritemski
:
logaritmično računanje
/
logaritmične tablice
logaritmíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od logaritmirati:
logaritmiranje in korenjenje
logaritmírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
mat.
računati logaritem:
dijak že zna logaritmirati
;
logaritmirati število
logaritmôvnik
-a
m
(
ȏ
)
mat.
logaritemske tablice:
kupiti logaritmovnik
logárnica
-e
ž
(
ȃ
)
hiša za logarja:
samotna logarnica
logárski
-a -o
(
á
)
pridevnik od logar:
logarska služba
loggia
-e
[
lódža
]
ž
(
ọ̑
)
1.
stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri:
renesančna loggia
;
loggia na trgu obmorskega mesta
2.
grad.
v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z
notranjimi prostori:
loggie in balkoni
logicístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na logicizem:
logicistične trditve
/
simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe
/
logicističen pouk
logicízem
-zma
m
(
ī
)
1.
filoz.
nazor, da je svet logično urejen:
biti privrženec logicizma
//
po Russllu
nazor, da matematični zakoni izhajajo iz logičnih:
2.
nav. slabš.
dajanje prednosti logičnim razlogom pred psihološkimi:
ocenjevati literarno delo s predsodki logicizma
♦
ped.
upoštevanje samo logičnega in znanstvenega vidika učne snovi pri
pouku
lógičen
-čna -o
prid.
, lógičnejši
(
ọ́
)
1.
nanašajoč se na logika 1:
logični pojmi, principi, zakoni
;
logične teorije
2.
ki upošteva zakone logike:
priti do logičnega zaključka
;
biti sposoben logične analize
;
sposobnost logičnega izražanja, mišljenja
;
logično sklepanje
/
govoriti brez logične zveze
;
logično branje
smiselno
3.
ki se glede na stanje, položaj pričakuje:
logičen razvoj
;
tak čustven izbruh je v tem primeru logičen
;
to je logična posledica njegovega ravnanja
●
ekspr.
vzgajal je z logično doslednostjo
zelo veliko, popolno
♦
elektr.
logični element
osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične
logike; logični operator
;
filoz.
logični sklep
sklep, ki upošteva zakon logike
;
logični pozitivizem
filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče
preveriti
;
gled.
pri podajanju teksta paziti na logični akcent
na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno
jedro
;
pravn.
logična razlaga zakona
razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
lógično
1.
prislov od logičen:
logično misliti, sklepati
;
zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje
;
logično izpeljana misel
2.
v povedni rabi
izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov:
kaj se čudiš, to je vendar logično
;
logično je, da je on postal šef
/
elipt.
logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal
;
sam.:
dajati prednost logičnemu pred iracionalnim
lógičnost
-i
ž
(
ọ́
)
lastnost, značilnost logičnega:
logičnost mišljenja
/
prevelika logičnost ga je zavedla, da je pretiraval
/
logičnost takega razvoja dogodkov
lógik
-a
m
(
ọ́
)
1.
strokovnjak za logiko:
v tem so si edini vsi logiki
2.
kdor logično sklepa, razsoja:
ti si pa slab logik
lógika
-e
ž
(
ọ́
)
1.
filoz.
filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in
oblike sklepanja:
elementi logike
;
katedra za logiko
;
strokovnjak za logiko
//
s prilastkom
ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko
smer:
aristotelska logika
/
dialektična logika
o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in
mišljenja
;
formalna logika
o oblikah in načelih pravilnega mišljenja
;
simbolna
ali
matematična logika
ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki
izhajajo iz drugih
2.
logično mišljenje, sklepanje:
prevzela ga je logika v njegovih govorih
;
njegova ostra in hladna logika
/
odkriti nasprotnikovo logiko
način mišljenja, sklepanja
;
slabš.
to je ženska logika
mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju
;
ekspr.
avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja
3.
knjiž.,
s prilastkom
zakonitost
,
določenost
:
ekonomska, gospodarska logika
;
logika nadaljnjega razvoja, revolucije
/
sintaktična logika stavka
/
življenje s svojo logiko
/
publ.
stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to,
kdo je na oblasti
4.
do 1848
prvi letnik filozofije:
tisto leto je bil že v logiki
●
ekspr.
kje je v tvojih trditvah logika
tvoje trditve niso logične
;
ekspr.
v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim
vedno, dosledno
;
ekspr.
ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma
glede na čustva, ne glede na razum
;
ekspr.
to sklepanje je sprto z logiko
ni logično
logírati se
-am se
dov. in nedov.
(
ȋ
)
prijaviti se
:
logirati se na forum, spletno stran
;
logirati se v klepetalnico
logístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na logistiko ali logizem:
logistični center, servis, sistem
;
logistični procesi
;
logistične storitve
;
logistično podjetje
/
voditi logistično službo v armadi
/
logistične trditve
logístika
-e
ž
(
í
)
1.
načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga
od začetne do ciljne točke:
stroški logistike
;
vodja logistike
;
strokovnjak za logistiko
;
nabava, proizvodnja in logistika
/
poslovna, transportna logistika
/
področje logistike
;
študij logistike
;
fakulteta za logistiko
//
organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz
kakega procesa:
doreči logistiko delovanja koalicijskih strank
2.
voj.
oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in
vzdrževanje vojaških objektov:
vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil
oskrbovalne poti
/
vojaška logistika
3.
filoz.
simbolna logika:
osnove logistike
logízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
1.
nazor, po katerem ima logično prednost pred iracionalnim:
logizem in psihologizem
2.
sklep, ki upošteva zakone logike;
logični sklep
lógo
-a
m
(
ọ̑
)
pog.
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo;
logotip
:
njihov logo je bil simbol naše generacije
;
barvni logo
;
natečaj, predlog za logo evrolige
logográf
-a
m
(
ȃ
)
pri starih Grkih
pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju
kakega rodu:
zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov
logogríf
-a
m
(
ȋ
)
beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali
odvzame:
anagrami in logogrifi
/
reševati logogrife
uganke s takimi besedami
logopát
-a
m
(
ȃ
)
med.
kdor ima kako govorno motnjo:
logopéd
-a
m
(
ẹ̑
)
strokovnjak za logopedijo:
surdopedagogi in logopedi
logopedíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju:
strokovnjak za logopedijo
logopédinja
-e
ž
(
ẹ̑
)
strokovnjakinja za logopedijo:
hoditi k logopedinji
;
defektologinja in logopedinja
logopédski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na logopede ali logopedijo:
logopedska razprava
/
logopedski oddelek na šoli
oddelek za otroke z govornimi motnjami
♦
ped.
logopedske vaje
vaje za odpravljanje govornih motenj
lôgor
-ja
tudi
-a
m
(
ó
)
pog.
(koncentracijsko) taborišče:
dve leti je bil v logorju
//
tabor, taborišče sploh:
stražiti logor
;
partizanski logor
/
delovna brigada ureja svoj logor
lógos
-a
m
(
ọ̑
)
filoz.,
v antični filozofiji
najvišji red, vrhovna zakonitost sveta:
božanski logos
lógoterapíja
-e
ž
(
ọ̑-ȋ
)
psiht.
psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel
svojega življenja:
strokovnjak za logoterapijo
logotíp
-a
m
(
ȋ
)
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo:
izbrati, oblikovati prepoznaven logotip
;
majica z logotipom podjetja
;
natečaj, predlog za nov slogan in logotip
lój
-a
tudi
-á
m
,
mest. ed. tudi
lôju
(
ọ̑
)
1.
maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah:
loj se nabira
;
odstranjevati zaklani živali loj
/
cvreti loj
;
dva kilograma loja
/
goveji loj
;
mazilo iz ovčjega loja
♦
vet.
krovni loj
na površini trupa zaklane živali
//
maščoba iz tega tkiva:
v kuhinji diši po loju
;
beliti z lojem
●
vse je šlo, potekalo kakor po loju
kakor po maslu
;
godi se mu kot črvu v loju
živi v izobilju, udobno
2.
izloček žlez lojnic:
koža izloča loj in znoj
;
žival si z lojem masti kožo
lojálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžnosti:
biti lojalen, a ne aktiven državljan
;
lojalen do države, vladarja
/
nekatera mesta so se upirala, to pa je ostalo lojalno
;
pesem je izražala lojalno in dinastično navdušenje
zvesto, vdano
2.
knjiž.
pošten, odkrit v ravnanju:
lojalen trgovski partner
/
lojalno sodelovanje
♦
ekon.
lojalna konkurenca
konkurenca, ki je v skladu z zakonskimi določbami, poslovnimi
običaji in poslovno moralo
lojálno
prisl.
:
treba je lojalno priznati, da je tako
;
on je lojalno sodeloval z novo vlado
/
v povedni rabi
to ni lojalno do mene, da mi ne poveste, je dejala
lojálnost
-i
ž
(
ȃ
)
1.
(zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi
dolžnosti:
dokazoval je svojo lojalnost
;
zanesti se na lojalnost državljanov
;
lojalnost do države
/
narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje
države
2.
knjiž.
poštenost, odkritost v ravnanju:
ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili
dogovor
;
njegova lojalnost in čut tovarištva
lójast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
podoben loju:
surovo maslo se kvari in je lojasto
/
smukec ima lojast otip
lojávost
in
lójavost -i
ž
(
á; ọ̑
)
lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega:
lojavost surovega masla
;
lojavost mesa
♦
med.
močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja
lójen
1
-jna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na loj:
lojna snov
♦
anat.
lojna žleza
lojnica
lojén
2
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je iz loja:
lojena sveča
/
lojene pogačice za krmljenje ptic pozimi
●
ekspr.
lojeni obrazi jetnikov
bledi, rumenkasti
lojeníca
-e
ž
(
í
)
knjiž.
lojena sveča:
prižgati lojenico
lojénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
lojena sveča:
prižgati lojenko
;
tanka lojenka
;
migljajoč plamenček lojenke
lójev
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na loj:
lojev duh
/
lojeva sveča
lójevec
-vca
m
(
ọ̑
)
min.
rudnina listasti magnezijev silikat s hidroksilno skupino:
delati iz lojevca smukec
lójevka
-e
ž
(
ọ̑
)
lojena sveča:
vtakniti lojevko v svečnik
lójnat
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
poln loja:
to meso je preveč lojnato
2.
podoben loju:
lojnato svetlikanje
♦
agr.
lojnati krompir
krompir, ki se ne razkuha
lójnica
-e
ž
(
ọ̑
)
anat.
kožna žleza, ki izloča loj:
izloček lojnic
;
gnojno vnetje lojnice
/
žleze lojnice in znojnice
lójtra
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic:
napisati lojtro [#] pred besedo
//
tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom:
po pisku je treba pritisniti in držati lojtro
;
potrditi vnos z lojtro
2.
pog.
lestev
:
prisloniti lojtro
;
plezati po lojtri na drevo
3.
nar.
lojtrnica
:
trdno se je oprijel lojter, da ni padel z voza
4.
mn.,
nar.
lojtrski voz, lojtrnik:
peljati se z lojtrami
lójtrica
-e
ž
(
ọ̑
)
manjšalnica od lojtra:
prisloniti lojtrico
●
pog.
narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice
nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako
povzpne
lójtrn
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
v zvezi
lojtrni voz
lojtrski voz, lojtrnik:
po cesti drdrajo prazni lojtrni vozovi
lójtrnica
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
lestvi podobna priprava na strani voza:
pritrditi lojtrnice
;
sedel je zgrbljeno in se držal za lojtrnico
2.
mn.,
nar.
lojtrski voz, lojtrnik:
peljati se z lojtrnicami
lójtrnik
-a
m
(
ọ̑
)
voz z lestvi podobno pripravo na straneh:
naložiti seno, snope na lojtrnik
;
peljati se na lojtrniku
lójtrski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
navadno v zvezi
lojtrski voz
voz z lestvi podobno pripravo na straneh:
zapreči lojtrski voz
;
naložiti seno, snope na lojtrske vozove
;
peljati se z lojtrskim vozom
lók
1
-a
m
(
ọ̑
)
1.
priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic:
na plečih je imel lok in tul
;
napeti lok
;
streljati z lokom
;
mišice so napete kot lok
;
pren.,
knjiž.
avtor je zelo napel lok zgodbe
//
kar je po obliki temu podobno:
lok pri žagi
/
past na lok
2.
priprava, s katero se poteguje po strunah:
lok drsi po strunah
;
mazati lok s kolofonijo
;
vleči lok po strunah
/
violinski lok
3.
usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma:
lok pri mostu se je podrl
;
polkrožni loki
;
zidanje lokov in obokov
/
okenski lok
4.
delu krožnice podobna linija:
narisati lok
/
lok mavrice, ovinka
/
žoga je opisala, zarisala (velik) lok
je letela v (velikem) loku
/
v loku
reka teče v širokem loku
;
v loku zamahniti
;
kamen je v velikem loku zletel v vodo
;
pren.,
pesn.
zvezde se pnejo v svetlem loku
5.
knjiž.,
navadno s prilastkom
potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje:
v predstavi ni čutiti dinamičnega loka
;
pretrgan lok dejanja v romanu
;
publ.,
z oslabljenim pomenom:
lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel
;
razvojni lok umetnosti
6.
knjiž.,
navadno s prilastkom
obseg
,
razpon
:
časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij
/
pisani lok motivov
;
lok spoznanj
●
knjiž.,
ekspr.
nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja
še naprej dopuščati, povzročati trpljenje
;
knjiž.,
ekspr.
doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero
nisem preveč zahteval
;
ekspr.
teh tem so se vsi ogibali v velikem loku
niso jih hoteli obravnavati
;
ekspr.
ognil se ga je v velikem loku
nikakor ga ni hotel srečati
;
pesn.
sinji lok (neba)
nebo, nebesni obok
♦
anat.
aortni lok
usločeni del aorte tik po izstopu iz srca
;
kostni lok nad očesom
;
rebrni lok
spodnja, med seboj zraščena rebra
;
refleksni lok
;
zobni lok
položaj in razvrstitev zob v čeljusti
;
arheol.
sveder na lok
preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka
;
arhit.
košarasti lok
;
šilasti lok
;
geom.
lok krivulje, krožnice
del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama
;
glasb.
lok
ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo
legata in fraziranja
;
grad.
nosilni lok
;
oporni lok
;
les.
lok
polkrožen okvir pri ročni žagi
;
šol.
lok
element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse
;
šport.
lok
element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po
notranjem ali zunanjem robu drsalke naprej ali nazaj v obliki
kroga
;
plužni lok
lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od
brega
lòk
2
medm.
(
ȍ
)
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino:
lok, lok, lok, je teklo iz steklenice
/
šalj.
on tako rad lok lok
pije (alkoholne pijače)
lóka
-e
ž
(
ọ́
)
nekoliko močvirnat travnik ob vodi:
na loki sušijo seno
/
Škofja Loka
//
knjiž.
travnik sploh:
cvetoča, pisana, zelena loka
;
loke in polja
lokácija
-e
ž
(
á
)
1.
kraj, prostor, določen za gradnjo:
dodeliti lokacijo
;
lokacija šole še ni natančno določena
;
odobritev lokacije za park, tovarno
/
adm. žarg.:
reševati lokacije
prošnje za lokacijsko dovoljenje
;
izdajanje lokacij
lokacijskih dovoljenj
/
izbrati lokacijo za snemanje filma
//
določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa:
komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2.
postavitev, namestitev česa na določen kraj:
neprimerna lokacija bolnišnice
;
spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje
;
prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov
/
lokacija čet
/
lokacija novele v loške hribe
3.
knjiž.
kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja:
grad je pomemben samo zaradi lokacije
;
proučevanje industrijskih in prometnih lokacij
;
obnovitev mesta na stari lokaciji
/
ugotoviti lokacijo napake
;
seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev
lokacíjski
in
lokácijski -a -o
prid.
(
ȋ; á
)
nanašajoč se na lokacijo:
lokacijska vprašanja
/
lokacijski pogoji
zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta
;
lokacijska komisija
komisija, ki odloča o primernosti zemljišča za postavitev
določenega objekta
;
lokacijsko in gradbeno dovoljenje
lokál
1
-a
m
(
ȃ
)
prostor za kako obrtno dejavnost:
odpreti, prenoviti lokal
;
trgovci so že zaprli svoje lokale
;
lepo urejen lokal
;
v nedeljo je lokal zaprt
/
kot opozorilo
ne vodite psov v lokal
/
gostinski, trgovski lokal
;
mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale
v gostilne, restavracije, kavarne
;
nočni lokal
gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim
programom in plesom
/
ker je bil pijan, so ga odstranili iz (gostinskega) lokala
lokál
2
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
lokativ
:
predlog z lokalom
lokálček
-čka
m
(
ȃ
)
gostinski lokal, zlasti manjši:
iti na kavo v prijeten lokalček
;
posedati po lokalčkih
;
sedeti v lokalčku na obali
lokálec
-lca
m
(
ȃ
)
pog.
1.
prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja:
na otoku je spoznal lokalce, ki so mu priskrbeli ribe
;
konflikt, razdor med lokalci
;
pogovor z lokalci
2.
lokalni vlak, avtobus:
šel je na lokalca
;
vožnja z lokalcem
3.
lokalna radijska postaja:
ob nedeljah posluša lokalca
lokálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven:
poznati lokalne razmere
/
raziskovati lokalno zgodovino
/
časopis prinaša le lokalne novice
/
knjiž.:
lokalni kolorit
;
dati romanu lokalno barvo
/
lokalni vremenski pojavi
;
lokalni potresi
;
lokalna vojna
/
lokalni časopis
časopis, ki prinaša zlasti novice z določenega manjšega območja
;
lokalni promet
promet med določenim središčem in sosednjimi, manjšimi kraji
;
lokalni vlak
vlak, ki vozi iz središča v določeni manjši kraj
;
ekspr.
lokalni patriotizem
veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine
;
lokalna radijska postaja
postaja, katere oddaje so namenjene le manjšemu območju
;
lokalna proga
proga, ki povezuje središče z določenim manjšim krajem
;
lokalno ogrevanje, gretje
ogrevanje, gretje s pečjo ali podobno samostojno grelno pripravo
2.
med.
ki je le na posameznem delu telesa:
lokalna anestezija
;
lokalno vnetje
♦
astron.
lokalni čas
po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje, krajevni čas
;
soc.
lokalne skupnosti
skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih
procesov na določenem zemljepisnem področju
lokálno
prisl.
:
nastanek kipa lokalno ni določljiv
;
lokalno obarvana pripoved
;
dogodek je samo lokalno pomemben
lokalíja
-e
ž
(
ȋ
)
rel.
teritorialna in delno upravna enota Katoliške cerkve, ki ima stalnega
duhovnika in je podrejena župniji:
prevzeti lokalijo
lokalíst
-a
m
(
ȋ
)
rel.
duhovnik, ki službuje na lokaliji:
Prešernov stric je bil lokalist na Kopanju
lokalístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na lokalizem:
odpraviti lokalistične pojave
/
to so lokalistične težnje
lokalístično
prisl.
:
lokalistično obarvani interesi
lokalitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
najdišče
,
nahajališče
:
arheološke lokalitete
;
lokalitete Blagajevega volčina v Sloveniji
lokalizácija
-e
ž
(
á
)
1.
preprečitev širjenja kakega pojava, omejitev:
lokalizacija vojnega spopada
/
lokalizacija nalezljive bolezni
2.
knjiž.
ugotovitev, določitev kraja, mesta česa:
lokalizacija najdišča
;
točna lokalizacija okvare
3.
knjiž.
postavitev dejanja literarnega dela, filma v določen kraj, določeno
okolje:
Linhartova lokalizacija komedije je zahtevala določene spremembe
lokalízem
-zma
m
(
ī
)
1.
nav. slabš.
prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s
koristmi skupnosti:
lokalizem v gospodarskem življenju
;
pojavi lokalizma
2.
jezikosl.
element v knjižnem jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje območje:
avtorjevi lokalizmi poživljajo povest
;
Cankar je uporabil tudi nekaj vrhniških lokalizmov
lokalizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
preprečiti širjenje kakega pojava, omejiti:
gasilci so z veliko požrtvovalnostjo lokalizirali požar
;
lokalizirati upor na severni del kolonije
/
lokalizirati nalezljivo bolezen
2.
knjiž.
ugotoviti, določiti kraj, mesto česa:
zdravnik je točno lokaliziral tumor, vnetišče
3.
knjiž.
postaviti dejanje literarnega dela, filma v določen kraj, določeno
okolje:
avtor je roman lokaliziral v Ljubljani
lokalizíran
-a -o:
po dveh urah je bil požar lokaliziran
;
dejanje je lokalizirano v okolico Celja
;
zbrano narečno gradivo je natančno lokalizirano
lokálka
-e
ž
(
ȃ
)
lokalna proga, lokalni vlak:
opustiti lokalko
/
prestopiti na lokalko
lokálpatriót
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
ekspr.
kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino:
biti novomeški lokalpatriot
lokálpatriótičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-ọ́
)
nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem:
lokalpatriotične težnje
lokálpatriotízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
ekspr.
veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine:
štajerski lokalpatriotizem
;
boj proti lokalpatriotizmu
lokárda
-e
ž
(
ȃ
)
zool.
skuša plavica:
lov na lokarde
lókarica
-e
ž
(
ọ̑
)
les.
ločna žaga:
lókast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
podoben loku, krivulji:
lokasta črta
;
lokaste obrvi
lókasto
prisl.
:
lokasto se dvigati nad zemljo
lókati
-am
nedov.
(
ọ̄
)
1.
piti tako, da se izteguje jezik:
mačka, pes loka
;
tiger loka toplo kri
;
lokati mleko, vodo
;
glasno, hlastno lokati
2.
ekspr.
slišno, hlastno piti:
lokati v dolgih požirkih
//
slabš.
piti sploh:
ne bom lokal te čobodre
/
pog.
ta ga pa loka
lókativ
-a
m
(
ọ̑
)
jezikosl.
peti sklon, mestnik:
predlog z lokativom
lókativen
-vna -o
prid.
(
ọ̑
)
jezikosl.
mestniški
:
lokativna končnica
lokátor
-ja
m
(
ȃ
)
teh.
naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja
kraj, mesto česa:
uporaba lokatorja
/
radijski lokator
radar
lokàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
knjiž.
zvijačen
:
to je lokav in zahrbten človek
/
lokav pogled
;
neprijeten lokav smehljaj
/
bister in lokav moški
zvit, prebrisan
lokávo
prisl.
:
lokavo gledati
;
lokavo nastavljene pasti
lokávost
-i
ž
(
á
)
knjiž.
zvijačnost
:
v njegovih očeh je opazil lokavost
/
Odisejeva lokavost
/
odkrili so njegove lokavosti
prevare, zvijače
lokávščina
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
prevara
,
zvijača
:
nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil
/
težko prenaša njegovo lokavščino
zvijačnost
lókev
-kve
tudi
lókva -e
ž
(
ọ̄
)
1.
nar.
mlaka
,
luža
:
lokev za hišo
/
napajati na lokvi
2.
zastar.
morska plitvina:
beneške lokve
lókniti
-em
dov.
(
ọ́ ọ̑
)
ekspr.
narediti požirek:
lokniti mleko iz steklenice
lokomobíla
-e
ž
(
ȋ
)
strojn.
pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega
stroja na njem:
to mlatilnico žene lokomobila
;
puhanje lokomobile
/
prevozna lokomobila
lokomócija
-e
ž
(
ọ́
)
biol.
premikanje
,
gibanje
,
hoja
1
:
pri tej bolezni je lokomocija ovirana
;
okončine so prilagojene načinu lokomocije
lokomotíva
-e
ž
(
ȋ
)
1.
vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah:
lokomotiva drvi, piska, puha,
ekspr.
hrope in sopiha
;
to lokomotivo žene para
;
priklopiti lokomotivo
;
oster brlizg lokomotive
;
kurjač lokomotive
;
sopiha kot lokomotiva
/
normalnotirna, ozkotirna lokomotiva
;
parna lokomotiva
;
potniška, tovorna lokomotiva
;
rudniška lokomotiva
prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih
;
pren.,
publ.
trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja
♦
strojn.
dizel lokomotiva
;
dizel-električna lokomotiva
;
električna lokomotiva
ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave
;
žel.
premikalna
ali
ranžirna lokomotiva
ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge
smeri
;
priprežna lokomotiva
dodatna lokomotiva na začetku vlaka
2.
igrača, ki predstavlja lokomotivo:
dobiti v dar lokomotivo in vagončke
lokomotíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lokomotivo:
zlomila se je lokomotivna os
;
lokomotivno kolo
/
konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih
z lokomotivo
lokomotívski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lokomotivo:
lokomotivska postaja, remiza
/
lokomotivski dimnik
♦
strojn.
lokomotivski parni kotel
lokomotóren
-rna -o
prid.
(
ọ̄
)
biol.
ki je za premikanje, gibanje, hojo:
lokomotorni organi pri živalih
lokostrél
-a
m
(
ẹ̑
)
nekdaj
orožje iz loka in močne napenjalne priprave;
samostrel
:
strelci z lokostrelom
lokostrélec
-lca
m
(
ẹ̑
)
1.
športnik, ki se ukvarja z lokostrelstvom:
slovenski lokostrelci
;
tekmovanje lokostrelcev
2.
nekdaj
vojak, oborožen z lokom:
angleški, perzijski lokostrelci
;
lokostrelci in ščitonosci
/
vilinski lokostrelci
lokostrélka
-e
ž
(
ẹ̑
)
športnica, ki se ukvarja z lokostrelstvom:
slovenska lokostrelka
;
uspeh naših lokostrelk
lokostrélski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na lokostrelce:
lokostrelski klub
/
lokostrelske vrste
lokostrélstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
šport, pri katerem se strelja z lokom:
ukvarjati se z lokostrelstvom
;
državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu
lokovánje
-a
s
(
ȃ
)
glasb.
uporabljanje loka pri godalnih instrumentih:
napačno lokovanje
lókoven
tudi
lokôven -vna -o
prid.
(
ọ̑; ō
)
nanašajoč se na lok 2, 3:
lokovna poteza
/
jekleni lokovni elementi
lókovje
in
lokôvje -a
s
(
ọ̑; ȏ
)
več lokov, loki:
arhitektonska funkcija lokovja
/
lokovje iz črt
lókus
-a
m
(
ọ̑
)
knjiž.
1.
kraj
1
,
mesto
1
:
bolezen se pojavlja na različnih lokusih
♦
biblio.
oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena
knjiga, zlasti glede na vsebino
2.
stranišče
lókvanj
-a
m
(
ọ̑
)
vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti:
lokvanj na jezeru
;
cvet lokvanja
lókvanjev
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od lokvanj:
lokvanjev cvet
lôla
in
lóla -e
ž
(
ȏ; ọ̑
)
ekspr.
omejena, neumna ženska:
tej loli ni mogoče nič dopovedati
/
kot psovka
ti lola neumna
lôle
in
lóle -ta
m
(
ȏ; ọ̑
)
ekspr.
omejen, neumen človek:
menda ni tak lole, da bi delal v svojo škodo
/
kot psovka
ti lole lolasti
lôlek
in
lólek -a
m
(
ȏ; ọ̑
)
ekspr.
omejen, neumen človek:
lolek si bil in lolek boš ostal
●
ekspr.
imeti koga za loleka
norčevati se iz koga
lòm
lôma
m
,
mest. ed. tudi
lómu
(
ȍ ó
)
1.
lomljenje
,
zlom
:
telo se upira lomu
;
lom vzmeti
2.
fiz.
pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov:
lom svetlobe
;
lom zvoka
3.
min.
videz prelomne ploskve;
prelom
:
vrste loma
/
iverasti lom
značilen za drobnozrnate snovi
;
školjkasti lom
4.
star.
kamnolom
:
delati v lomu
/
skladi granita v lomu
5.
star.
hrup
,
trušč
:
drevo se je podrlo s strahotnim lomom
;
lom, kot bi se podirali hrasti
♦
geogr.
lom
kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino
;
gost.
nevidni lom
razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil
;
teh.
krhki lom
zaradi krhkega materiala
lomáča
-e
ž
(
á
)
1.
teh.
železen drog za lomljenje, zlasti kamenja:
prišli so z lomačami in lopatami
2.
zastar.
velik kup lesa, določen za gorenje;
grmada
:
tiho so stali okoli lomače
lomást
1
in
lomàst -ásta
m
(
ȃ; ȁ á
)
knjiž.
1.
hrušč
,
trušč
:
lomast ledovja in reke
;
lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti
/
okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež
lomastenje
2.
ekspr.
kdor lomasti:
dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
lomást
2
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
hrušč
,
trušč
:
pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast
;
mogočna drevesa so z lomastjo padala
/
huda lomast vetra
lomásten
-tna -o
prid.
(
ā
)
knjiž.
ki lomasti:
lomastni medvedi
/
lomastni Homerjevi junaki
lomástno
prisl.
:
vprega je lomastno divjala kar čez njivo
lomástenje
-a
s
(
á
)
1.
glagolnik od lomastiti:
lomastenje medvedov po gozdu
2.
ekspr.
hrušč
,
trušč
:
med lomastenjem in sopihanjem je vlak pripeljal na postajo
;
lomastenje padajočih dreves
lomástež
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor lomasti:
lovca sta poslušala lomasteža v gošči
lomástiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega:
jelen lomasti skozi grmovje
;
medved lomasti po gozdu
;
slišali so, da nekaj lomasti za njimi
;
pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev
//
ekspr.
silovito, hrupno hoditi sploh:
nikar tako ne lomasti
;
jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši
;
lomasti kot medved
/
slabš.
nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu
hodil
;
pren.
silna nevihta že lomasti čez gore
lomastèč
-éča -e:
lomasteč po gozdu
;
lomasteča hoja
lombárd
-a
m
(
ȃ
)
pravn.
zastavitev premičnin, zlasti dragocenosti ali vrednostnih papirjev, za
kratkoročne bančne kredite:
hipoteka in lombard
;
dati posojilo na lombard
//
bančno posojilo, zavarovano s tako zastavitvijo:
lombárda
-e
ž
(
ȃ
)
nekdaj
top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle;
bombarda
lombárden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na lombard:
lombardni kredit
lómen
-mna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na lom 2, 3:
a)
lomna zmogljivost leč
/
lomni količnik
količina, ki pove, kako se lomi svetloba pri prehodu iz zraka v
določeno snov
;
lomni kot
kot med lomnim žarkom in vpadno pravokotnico
;
lomni zakon
;
lomni žarek
žarek po lomu
b)
lomna ploskev
prelomna ploskev
lomílec
-lca
[
lomiu̯ca
in
lomilca
]
m
(
ȋ
)
1.
delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje:
težko delo lomilcev
2.
teh.
priprava ali del priprave za lomljenje:
namestiti lomilec
;
jeklen lomilec
♦
zool.
kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh
lomílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se lomi:
lomilno orodje
♦
usnj.
lomilni stroj
stroj za mehčanje usnja
lomílka
-e
[
tudi
lomiu̯ka
]
ž
(
ȋ
)
teh.
železen drog za lomljenje, zlasti kamenja:
z lomilko razmakniti skale
lomílo
-a
s
(
í
)
teh.
železen drog za lomljenje, zlasti kamenja:
podstaviti lomilo
;
v kamnolomu je uporabljal lomilo, macolo in kramp
lomíti
lómim
nedov.
(
ī ọ́
)
1.
s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele:
lomiti dračje
;
rezati in lomiti kruh
;
spomladi se led na reki lomi
;
suhljad se lomi pod nogami
/
vihar lomi drevje
ga podira, ruje; mu lomi veje
;
dal je palico čez koleno in jo lomil
jo poskušal zlomiti
;
v jezi je divjal in lomil pohištvo
grdo ravnal z njim, ga razbijal
;
pod težo se je deska začela lomiti
je začela kazati znake, da se bo prelomila
/
ekspr.:
pomol je lomil valove
;
morje se lomi ob pečinah
;
pren.,
knjiž.
val ekspresionizma se je že lomil
//
s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno,
skupaj:
otroci lomijo mladike v grmu
;
burja lomi ledene sveče
;
veter je lomil veje
;
veje se lomijo pod težkim snegom
;
lomiti koruzo
lomiti koruzne storže s stebla
/
lomiti granit, kamen, marmor
pridobivati uporabne kose iz žive skale
2.
nav. 3. os.
povzročati zvijanje telesa, udov:
spet ga lomi božjast
;
krč jo lomi
;
vse telo mu lomijo krči
/
brezoseb.:
včeraj ga je spet lomilo
imel je napad božjasti
;
ekspr.
gledalce je kar lomilo od smeha
zvijali, pripogibali so se
/
z oslabljenim pomenom
otrok ni zdrav, božjast ga lomi
ima božjast, je božjasten
3.
ekspr.,
z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek:
jeza ga lomi
;
krčevit jok jo je lomil
;
togota ga lomi
/
jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen
jezi se
;
taka radovednost me lomi, da moram pogledati
//
polaščati se, lotevati se:
komaj gleda, tako ga lomi spanec
/
kašelj ga je začel lomiti
;
že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4.
publ.
odpravljati
,
premagovati
,
uničevati
:
lomiti preživele nazore
;
lomiti stare družbene odnose, tradicijo
;
doslej ustaljena praksa se je začela lomiti
;
predsodki se lomijo
5.
slabš.
slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki:
za silo je lomil angleščino
;
lomil je celo nekoliko po slovensko
6.
pog.,
v zvezi z
ga
počenjati neumnosti, lahkomiselnosti:
če ga bo še naprej lomil, bo izključen
;
mladina ga lomi
/
to smo ga lomili
/
njegova žena ga lomi z drugimi
;
lomi ga, kot da ne bi bil poročen
se družabno, erotično izživlja
//
delati napake:
igralec ga je pri premieri lomil
;
pri šolski nalogi sem ga strašno lomil
/
godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil
/
trdil je, da ga trgovina lomi
7.
publ.,
v zvezi
lomiti kopja
zelo si prizadevati za kaj;
bojevati se
:
lomiti kopja za pravico
/
zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja
prepirati se
8.
v medmetni rabi
izraža začudenje, zavrnitev:
menda se bosta ločila. Ne lomi ga
;
ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi
;
tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
●
ekspr.
težko delo človeka lomi
zelo utruja
;
pog.,
ekspr.
letos ga vreme lomi
je slabo, nestalno vreme
;
zastar.
tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo
belim
;
knjiž.
pili sta kavo in lomili bel kruh
jedli
;
čakal je in nestrpno lomil prste
z roko krčevito pregibal prste druge roke
;
jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami
delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup
;
ekspr.
pri tej nalogi si bo lomil zobe
jo bo težko reševal
;
ekspr.
medved je lomil skozi goščavo
lomastil
;
knjiž.
razbojniki lomijo v hišo
vdirajo, vlamljajo
♦
agr.
lomiti lan
s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva
;
fiz.
prozorno telo lomi svetlobo
povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase
;
tisk.
lomiti
urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani)
;
usnj.
lomiti usnje
obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo
lomíti se
1.
biti lomljiv:
koruzni kruh se lomi
/
lasje, nohti se mu lomijo
2.
ekspr.
pripogibati se, zvijati se:
ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu
;
tako so se smejali, da so se kar lomili
/
lomiti se od smeha, v joku, v smehu
3.
biti ostro ukrivljen:
črta se lomi
;
reka se lomi
;
cesta se lomi navzdol
;
rov se ostro lomi
/
topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu
♦
fiz.
svetloba, zvok se lomi
spreminja smer pri prehodu v drugo snov
4.
knjiž.,
ekspr.
izgubljati trdnost, moč:
njen ponos se lomi
;
doslej ustaljena praksa se je začela lomiti
;
njegova upornost se lomi
/
lomiti se v sebi
●
glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja
govoril je pretrgano, s prekinitvami
;
ekspr.
ob tujem izrazu se mu je lomil jezik
težko ga je izgovarjal
;
ekspr.
v njem se vse maje in lomi
doživlja velike duševne krize
;
ekspr.
dve uri sem se lomil po tistem kamenju
(težko) hodil
lomèč
-éča -e:
jokala je, lomeč (si) roke
;
plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke
;
stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico
;
pokanje lomečega se ledu
lómljen
-a -o:
lomljena vrsta hiš
/
lomljeni kamen
;
lomljeni oklepaj
iz dveh ležeči črki V podobnih znakov
;
lomljena črta
lomljáva
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
hrušč
,
trušč
:
strahotna lomljava
lómljenec
-nca
m
(
ọ́
)
grad.
z lomljenjem pridobljen neobdelan gradbeni kamen:
zid iz lomljenca
lómljenje
-a
s
(
ọ́
)
glagolnik od lomiti:
lomljenje vej v viharju
/
lomljenje kamna v kamnolomu
/
lomljenje starih pojmovanj
/
lomljenje svetlobe, žarkov
/
stavljenje in lomljenje
/
stroj za lomljenje
♦
rel.
lomljenje kruha
maša pri prvih kristjanih
lomljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
ki se (rad) lomi:
lomljivi nohti
;
v starosti so kosti lomljive
;
morska voda dela lase lomljive in suhe
;
drevesna skorja je krhka in lomljiva
lomljívost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost lomljivega:
lomljivost bilke
;
povečana lomljivost kosti
♦
metal.
lomljivost v hladnem
pri temperaturah pod 0 °C
;
lomljivost v modrem
lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
lómnica
-e
ž
(
ọ̑
)
geom.
iz daljic sestavljena lomljena črta:
lomnína
-e
ž
(
ī
)
metal.
zlomljeni, razbiti odpadki iz litega železa:
kup lomnine
/
bakrova lomnina
lómnost
-i
ž
(
ọ̑
)
fiz.
sposobnost leče, da lomi svetlobo:
lomnost očalne leče
;
merjenje lomnosti
lomòt
-ôta
m
(
ȍ ó
)
knjiž.
hrušč
,
trušč
:
lomot podirajočega se mostu
lón
-a
m
(
ọ̑
)
star.
plačilo
,
plača
:
gospodar ji je dajal majhen lon
;
koliko lona hočeš
/
dosti dobrega sem jim storil, za lon imam pa samo nehvaležnost
v zahvalo, za nagrado
●
star.
dela jim za božji lon
zastonj, brezplačno
lónati
-am
dov.
(
ọ̑
)
star.
dati plačilo, plačati:
pomagal ti bom zastonj, saj vem, da me ne moreš lonati
loncevéz
-a
m
(
ẹ̑
)
nekdaj
obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo:
v vas je spet prišel loncevez
loncevézec
-zca
m
(
ẹ̑
)
nekdaj
obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo:
srečati loncevezca z vozičkom
lončár
-ja
m
(
á
)
izdelovalec glinaste posode:
lončar dela, žge posodo
;
ribniški lončarji
♦
zool.
navadni lončar
v Južni Ameriki živeča ptica, ki dela kupolasto gnezdo iz gline,
Furnarius rufus
lončaríca
-e
ž
(
í
)
izdelovalka glinaste posode;
lončarka
:
lončarji in lončarice
lončaríja
-e
ž
(
ȋ
)
lončarstvo
:
lončarija se opušča
//
lončarski izdelki:
prodajati lončarijo
lončáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
ukvarjati se z lončarstvom:
takrat so v Prekmurju lončarile cele vasi
lončárka
-e
ž
(
á
)
izdelovalka glinaste posode:
izkušena lončarka
;
keramičarka in lončarka
lončárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na lončarje ali lončarstvo:
prodajati lončarske izdelke
/
lončarska delavnica, obrt
/
lončarska središča
/
lončarska glina
;
lončarska peč
peč za žganje glinaste posode
♦
etn.
lončarsko kolo
ali
lončarsko vreteno
priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto
posodo
lončárstvo
-a
s
(
ȃ
)
lončarska obrt:
lončarstvo propada
/
tista ljudstva še niso poznala lončarstva
lônčast
-a -o
prid.
(
ó
)
nav. ekspr.
podoben loncu:
lončasto pokrivalo
lônček
-čka
m
(
ō
)
1.
manjšalnica od lonec:
lonček se je prevrnil
;
postaviti lonček na štedilnik
;
ona je kakor majhen lonček – hitro vzkipi
/
cvetlični lonček
;
lonček s pelargonijami
;
stojalo za lončke
/
lonček juhe
2.
igrača, ki predstavlja lonček, posodico:
kupiti deklici majhen štedilnik in lončke
;
otrok se igra v pesku z lopatico in lončki
3.
posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna
sredstva:
vrsta lončkov v lekarni
/
lonček kreme
●
ekspr.
on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček
pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v
danem položaju najbolj koristno
;
pog.
dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih
v izolatorje
♦
čeb.
matični lonček
matičnik
lônčen
1
-čna -o
prid.
(
ȏ
)
ki se goji v cvetličnem loncu:
uvoziti lončne azaleje
;
vrtne in lončne rastline
lončén
2
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je iz (žgane) gline:
lončena pipa, piščalka
;
lončena posoda, skleda
/
lončena peč
♦
etn.
lončeni bas
ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino
napet svinjski mehur
lončenína
-e
ž
(
í
)
izdelki iz (žgane) gline:
prodajati lončenino
;
poslikana lončenina
lončénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
knjiž.
lončena pipa:
kaditi iz kratke lončenke
lončevína
-e
ž
(
í
)
1.
izdelki iz (žgane) gline:
prodajati na trgu lončevino
;
z ornamenti okrašena lončevina
2.
obrt.
glina slabše vrste:
izdelovati posodo iz lončevine
;
skleda iz lončevine
lônčič
-a
tudi
lončìč -íča
m
(
ō; ȉ í
)
lonček
:
naliti mleko v lončič
lončíček
-čka
m
(
ȋ
)
ekspr.
manjšalnica od lončič:
lončiček medu
lônčnica
-e
ž
(
ȏ
)
nav. mn.
okrasna rastlina, ki se goji v cvetličnem loncu:
presajati lončnice
;
cvetoče lončnice na oknu
;
razstava lončnic
/
pri nas se ta rastlina goji kot lončnica
♦
vrtn.
cvetne
ki se gojijo zaradi cvetja
, listnate lončnice
ki se gojijo zaradi lepih listov
lóndonski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na London:
ogledovati si londonske znamenitosti
/
londonska megla
;
publ.
londonski sporazum
londonski memorandum
●
ekspr.
danes je prava londonska megla
zelo gosta megla
♦
agr.
londonski peping
kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi
;
zgod.
londonski memorandum
5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike
Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o
Svobodnem tržaškem ozemlju
;
londonski pakt
pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja
Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani
antante
;
londonska begunska vlada
jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne
delovala v Londonu
lônec
-nca
m
(
ó
)
1.
posoda valjaste oblike za kuhanje:
lonec drži dva litra
;
ta lonec pušča
;
ciniti, vezati lonce
;
postavi lonec na štedilnik
;
vse je pojedel in še lonec postrgal
;
pristaviti lonec krompirja
;
preluknjan, ubit lonec
;
trilitrski lonec
;
lonec z vodo
/
ekonom lonec
ali
lonec na (zvišani) pritisk
v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha
;
emajlirani, glinasti, lončeni lonci
/
lonec mleka
//
pog.
vsebina lonca:
lonec kipi
;
sam je pojedel ves lonec
2.
posoda za okrasne rastline, navadno glinasta:
presaditi rastlino v večji lonec
;
lonci s cvetočimi pelargonijami
/
cvetlični lonec
●
ekspr.
ni imela kaj dati v lonec
ni imela živeža ne denarja za hrano
;
ekspr.
gledati sosedom v lonec
radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje
;
ekspr.
živeti ob, pri polnih loncih
v izobilju
;
ekspr.
moški s črnim loncem na glavi
z visokim trdim klobukom
♦
etn.
lonec zbijati
otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi
skuša s palico razbiti lonec
;
fiz.
Papinov lonec
posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad
100 °C
;
geogr.
erozijski lonec
vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni
strugi
;
metal.
livarski lonec
manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
longéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
med.
polovična mavčna opornica, ki se pritrdi s povojem:
longitudinálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
vzdolžen
,
podolžen
,
dolžinski
:
longitudinalna stavba
/
longitudinalni prerez
;
longitudinalno krčenje lesa
po dolžini
●
publ.
longitudinalna študija
študija, ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši
dobi
♦
anat.
longitudinalno mišičje
;
fiz.
longitudinalno valovanje
valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja
energije, vzdolžno valovanje
longitudinálno
prisl.
:
valovati longitudinalno
longplay
--
[
lônkplêj
]
v prid. rabi
(
ȏ-ȇ
)
v zvezi
longplay plošča
gramofonska plošča s premerom 30 cm, vélika plošča:
izdati novo longplay ploščo
lónica
-e
ž
(
ọ́
)
nar. zahodno
v obliki polkrogle naloženo seno, slama;
kopica
1
:
vrsta lonic
/
spravljati seno v lonice
lóntovž
-a
m
(
ọ̑
)
v stari Avstriji
uradno poslopje deželnih stanov:
dvorana v lontovžu
/
poslati odposlanstvo na lontovž
lòp
medm.
(
ȍ
)
posnema glas pri udarcu, padcu:
lop, se zaprejo vrata
;
lop, lop, je padalo po njegovem hrbtu
;
vrv se utrga, on pa lop na tla
/
namesto da bi ga poučili – lop po njem
ga tepejo; ga napadajo
lópa
-e
ž
(
ọ́
)
1.
pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:
vleči voz iz lope
;
stati pod lopo
/
čolnarska lopa
;
lopa za žagan les, letala
//
pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju:
ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi
;
mize v gostilniški lopi
verandi
/
cerkvena lopa
//
hišica
,
baraka
:
oglarska, stražna lopa
2.
velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za
industrijska dela ali večje prireditve:
gradnja nove lope
/
ladjedelska, montažna, tovarniška lopa
;
sejemske lope
;
strelske lope na sejmu
3.
star.
senčnica
1
,
uta
:
sedeti v lopi
;
senčna, zelena lopa
;
lopa na vrtu
4.
zastar.
veža
,
avla
:
stal je v lopi in si ni upal naprej
♦
alp.
lopa
prostor pod previsom v skalovju
;
arhit.
arkadna lopa
lopár
-ja
m
(
á
)
1.
lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč:
jemati z loparjem hlebce iz peči
;
ropotala je po peči z burklami in loparjem
;
lopar in omelo
//
kar je temu podobno:
policist ustavi promet s službenim loparjem
;
čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg
2.
priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje
žoge pri nekaterih športnih igrah:
zamahniti z loparjem
;
prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho
/
teniški lopar
;
lopar za namizni tenis
♦
zool.
nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem
peclju, Lepas
lopárček
-čka
m
(
á
)
manjšalnica od lopar:
za rojstni dan je dobil žogice in loparčke
♦
žel.
signalni loparček
priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka
lopárski
-a -o
(
á
)
pridevnik od lopar:
loparska oblika
lopáta
-e
ž
(
á
)
1.
orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje
sipkega materiala:
dati lopato na ramo
;
metati pesek z lopato
/
nasaditi lopato
;
zasaditi lopato v zemljo
;
njegove roke so kot lopate
velike, široke
/
lopata za kidanje gnoja
;
list, uho lopate
/
lopata peska
//
pog.
kolikor se zajame z lopato:
vrzi še nekaj lopat k drevescu
2.
rabi se samostojno ali s prilastkom
lopati podoben del orodja, naprave, stroja:
voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo
;
lopata mlina na veter
;
lopata vesla odriva vodo
;
parnik je gnalo kolo z lopatami
/
mlinsko kolo na lopate
●
publ.
lopata arheologov je odkrila ostanke mesta
arheologi so jih odkrili z odkopavanjem
;
ekspr.
vi imate drobne roke, jaz pa take lopate
velike, široke roke, dlani
;
zasaditi lopato
publ.
to društvo je prvo zasadilo lopato
je prvo začelo delovati
;
publ.
za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan
je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj
zemlje
;
publ.
danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču
začeli graditi, delati
;
ekspr.
drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal
ni delal; je pogosto počival
♦
navt.
lopata sidra
skrajni ploščati del kraka pri sidru
;
strojn.
lopate
zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
;
vijačna lopata
;
zool.
lopata
končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
lopátar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
nav. ekspr.
delavec, ki dela z lopato:
lopatarji in kramparji
2.
zool.
jelen z lopatastim rogovjem;
damjak
:
čreda lopatarjev
lopátast
-a -o
prid.
(
á
)
1.
podoben lopati:
krt ima lopataste sprednje noge
;
lopatasto rogovje
/
ekspr.
imeti lopataste dlani, roke
velike, široke
2.
ki ima lopate:
lopatasto mlinsko kolo
;
takrat so imeli parniki lopatasta kolesa
lopátati
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
metati z lopato:
ves dan je lopatal in vozil pesek
2.
knjiž.
z lopato rezati in obračati zemljo;
lopatiti
:
globoko lopatati
lopáten
-tna -o
(
ȃ
)
pridevnik od lopata:
lopatno kolo
lopátenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od lopatiti:
lopatenje ga je utrudilo
lôpati
-am
nedov.
(
ō ȏ
)
ekspr.
tolči, udarjati, navadno s čim ploskim:
navdušeno ga je lopal po rami
lopática
-e
ž
(
á
)
1.
manjšalnica od lopata:
a)
otrok se igra s kanglico in lopatico
;
zajeti moko z lopatico
/
lopatica za pepel
/
vreči na krsto lopatico prsti
b)
pomočiti lopatice vesla v vodo
/
mlinsko kolo na lopatice
//
priprava za nalaganje jedi:
obrniti zrezek z lopatico
/
lopatica za pecivo
2.
orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje
barve, kita:
delati z lopatico, ne s čopičem
;
lopatica za kitanje
/
zidarska lopatica
zidarska žlica
3.
parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta:
bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele
;
zlom lopatice
♦
alp.
lopatica
ploščati del cepina
;
bot.
lopatica
na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča
rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria
;
strojn.
lopatice
manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
lopátičast
-a -o
prid.
(
á
)
podoben lopatici:
lopatičasta oblika lista
lopátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na lopatico:
lopatična kolesa
/
bolečine v lopatičnem predelu
♦
anat.
lopatični greben
izboklina na hrbtni ploskvi lopatice
lopátišče
in
lopatíšče -a
s
(
á; í
)
držaj pri lopati:
naslanjati se na lopatišče
lopátiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
z lopato rezati in obračati zemljo:
spomladi je lopatil in sadil
/
lopatiti gredice
lopátka
-e
ž
(
á
)
1.
manjšalnica od lopata:
otrok zajema pesek z lopatko
//
priprava za nalaganje jedi:
z lopatko nalagati cmoke na krožnik
2.
orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje
barve, kita;
lopatica
:
slikar s čopiči in lopatko
lópen
-pna -o
(
ọ̑
)
pridevnik od lopa:
lopna streha
lópica
-e
ž
(
ọ́
)
nav. ekspr.
manjšalnica od lopa:
šivala je v lopici pred hišo
/
vrtna lopica
lôpiti
-im
in
lópiti -im
dov.
(
ó ȏ; ọ̄ ọ̑
)
star.
1.
udariti
,
lopniti
:
lopiti s kolom po hrbtu
;
jezno je lopil s pestjo po mizi
;
lopiti se z dlanjo po nogi
/
kot vzklik
bes te lopi
2.
vreči
:
lopil je knjigo na tla
lôpniti
-em
dov.
(
ó ȏ
)
1.
ekspr.
udariti, navadno s čim ploskim:
lopniti konja po hrbtu
;
prijateljsko je lopnil znanca po rami
;
lopniti s knjigo po glavi
;
lopniti se z dlanjo po prsih
//
udariti sploh:
molči, sicer te lopnem
;
pren.
na sestanku so lopnili tudi po njem
2.
ekspr.
plosko pasti:
lopniti na tla
;
lopnil je v sneg
3.
šol. žarg.
ne izdelati v šoli, pri izpitu;
pasti
1
:
že spet je lopnil
●
ekspr.
ušla je od doma, je lopnil
hitro rekel
;
ekspr.
nekje so lopnila vrata
se glasno zaprla
;
ekspr.
kar takole lopne v hišo
nepričakovano pride
lopòt
-ôta
m
(
ȍ ó
)
kratek tleskajoč udarec, ropot:
vrata so se z lopotom zaprla
lopotánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od lopotati:
lopotanje s perutmi
lopotáti
-ám
tudi
-óčem
nedov.
(
á ȃ, ọ́
)
star.
1.
plosko, tleskajoče udarjati:
lopotala je po krilu, da bi iztepla prah
/
golob lopota s perutmi
2.
ekspr.
hitro, nerazumljivo govoriti:
niso ga razumeli, ker je lopotal
/
sosede so lopotale o njenem življenju
govorile, pripovedovale
lópov
in
lôpov -a
m
(
ọ̑; ȏ
)
slabš.
ničvreden človek, malopridnež:
tisti lopov ga je udaril
;
poštenjak med lopovi
/
kot psovka
to mi boš plačal, ti lopov
lópovski
in
lôpovski -a -o
prid.
(
ọ̑; ȏ
)
slabš.
ničvreden
,
malovreden
:
to je lopovski človek
/
kazen za njegovo lopovsko življenje
/
kot psovka
lopov lopovski
lópovstvo
in
lôpovstvo -a
s
(
ọ̑; ȏ
)
slabš.
ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje:
kakšno lopovstvo spet pripravlja
lópovščina
in
lôpovščina -e
ž
(
ọ̑; ȏ
)
slabš.
ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje:
delati, početi lopovščine
;
njegove lopovščine so postale znane
lopúta
-e
ž
(
ú
)
1.
priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor:
odpreti loputo na letalu
;
vzdignil je loputo in se spustil v klet
;
loputa v stropu
2.
teh.
vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka:
pripreti loputo
/
dušilna loputa
ki duši, zmanjšuje tok plina
;
zapiralna loputa
;
zračna loputa
3.
del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati:
spustil je lopute kučme čez ušesa
/
hlače na loputo
bavtaro
●
loputa mlina na veter se je zlomila
lopata
♦
anat.
vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko
;
bot.
del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre
lopútanje
-a
s
(
ū
)
glagolnik od loputati:
odvaditi otroka loputanja z vrati
/
slišati loputanje vrat
/
loputanje valov ob čoln
lopútast
-a -o
prid.
(
ú
)
ki ima obliko lopute:
loputasta vrata
lopútati
-am
nedov.
(
ū
)
1.
glasno zapirati, zlasti vrata:
ne loputaj, da ne zbudiš otroka
;
jezno loputati z vrati
2.
ekspr.
dajati močne, zamolkle glasove:
okna, vrata loputajo
3.
s silo se zadevati ob kaj;
butati
:
veter loputa v okna
●
race loputajo s perutmi
prhutajo
lopúten
-tna -o
prid.
(
ȗ
)
ki ima loputo:
loputni vhod
/
odpreti loputna vrata
lopútica
-e
ž
(
ú
)
manjšalnica od loputa:
dohod je zapirala loputica
lopútka
-e
ž
(
ú
)
manjšalnica od loputa:
odprl je loputko v stropu
lopútnica
-e
ž
(
ȗ
)
loputa
:
vzdigniti loputnico
/
loputnice mlina na veter
lopate
lopútnik
-a
m
(
ȗ
)
1.
priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor;
loputa
:
stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje
//
nar. gorenjsko
kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja;
bavtara
:
velik loputnik
2.
nar.
razgrajač
,
nemirnež
:
te bomo že ukrotili, ti loputnik
lopútniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
1.
glasno zapreti, zlasti vrata:
pograbil je klobuk in pri odhodu jezno loputnil z vrati
2.
ekspr.
dati močen, zamolkel glas:
nekje je loputnilo okno
/
vrata so loputnila in vlak se je premaknil
3.
ekspr.
slišno, plosko pasti:
prerezal je vrv, da je truplo loputnilo na tla
;
lestev je loputnila po tleh
4.
preh.,
star.
udariti
,
lopniti
:
loputnil je konja čez hrbet
;
loputniti koga po plečih
lórber
-ja
m
(
ọ̄
)
nižje pog.
lovor
:
tam raste lorber kar na prostem
lórd
-a
m
(
ọ̑
)
v Angliji
naslov za višjega plemiča:
za svoje zasluge je postal lord
;
drži se kot lord
/
prvi lord admiralitete
minister vojne mornarice
;
lord kancler
najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma
/
kot pristavek k imenu višjega plemiča
lord Byron
lordóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
povečana ukrivljenost hrbtenice naprej:
lordoza v ledvenem predelu
/
lordoza hrbtenice
lórdski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na lorde:
lordski naslov
/
lordska zbornica
zgornji dom
lórdstvo
-a
s
(
ọ̑
)
v Angliji
1.
lordski naslov:
kralj mu je za zasluge podelil lordstvo
2.
s svojilnim zaimkom
naslov za višjega plemiča:
govor njegovega lordstva v parlamentu
/
kot nagovor
vaše lordstvo
lorénski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na pokrajino Loreno:
slikar Metzinger je bil lorenski priseljenec
/
lorenski križ
križ z dvema neenako dolgima in med seboj precej oddaljenima
paroma prečnih krakov
♦
vrtn.
lorenska begonija
grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete
loréta
-e
ž
(
ẹ̑
)
v francoskem okolju
elegantna lahkoživa ženska:
zahajati v družbo loret
lóri
-ja
m
(
ọ̑
)
zool.
1.
nav. mn.
v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae:
iz teme se svetijo oči lorijev
2.
zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine,
Trichoglossus:
lornjét
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
nekdaj
očala z držajem za eno oko ali obe očesi:
dama je dvignila k očem svoj lornjet
;
lornjet z dragocenim držajem
2.
knjiž.
daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče;
kukalo
:
upreti svoj lornjet na oder
lornjéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
nekdaj
očala z držajem za eno oko ali obe očesi:
nastaviti lornjeto na oči
;
ogledovati goste z lornjeto
2.
zastar.
daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče;
kukalo
:
upreti lornjeto na oder
lornjón
-a
m
(
ọ̑
)
1.
nekdaj
očala z držajem za eno oko ali obe očesi:
dvignila je lornjon k očem
;
gledati skozi lornjon
2.
knjiž.
ščipalnik
,
nanosnik
:
nositi lornjon
lós
-a
m
(
ọ̑
)
v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem:
samica losa
lósji
-a -e
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na lose:
losja koža
/
losja vprega
losjón
tudi
lotion -a
[
losjón
]
m
(
ọ̑
)
kozm.
tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu:
uporabljati čistilno mleko in losjon
lósos
-a
m
(
ọ̑
)
velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi
drstit v zgornji tok rek, potokov:
drstitev lososov
;
lov na losose
/
prekajen losos
lósosen
-sna -o
prid.
(
ọ̑
)
podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč:
lososni barvni odtenki
lósosno
prisl.
:
lososno rdeč
lósosov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na losose:
lososovo meso
/
lososova barva
lososna
lososovína
-e
ž
(
í
)
lososovo meso:
konzerva lososovine
lóšč
-a
m
(
ọ̑
)
1.
steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov:
prevleči skledo z loščem
/
lošč je poškodovan
;
lesk lošča
2.
steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov;
emajl
:
nanašati lošč
/
lonec s celim loščem
●
publ.
pod loščem poštenosti se skriva laž
pod videzom, krinko
lóščar
-ja
m
(
ọ̑
)
delavec, ki lošči zlasti lončenino:
lóščast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
podoben lošču:
maščoba pusti na posodi loščasto prevleko
lóščenje
-a
s
(
ọ̄
)
glagolnik od loščiti:
loščenje posode
/
loščenje parketa
/
krtača za loščenje
loščílec
-lca
[
loščiu̯ca
in
loščilca
]
m
(
ȋ
)
1.
delavec, ki lošči:
loščilci v tovarni keramike
2.
loščilnik
:
kupiti loščilec
loščílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se lošči:
loščilno sredstvo
/
loščilna krtača
loščílnik
-a
m
(
ȋ
)
električni aparat za loščenje tal:
priključiti loščilnik
;
sesalnik in loščilnik
loščílo
-a
s
(
í
)
sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk:
namazati z loščilom
/
parketno loščilo
;
loščilo za čevlje
/
loščilo za nohte
lak
lóščiti
-im
nedov.
(
ọ̄
)
1.
prekrivati z loščem:
lončar lošči vrče
/
loščiti lonce
emajlirati
2.
dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem:
loščiti parket, škornje
/
loščiti si nohte
lóščen
-a -o:
loščena žgana glina
lóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nar. vzhodno
necepljen
,
divji
,
samorasel
:
loške češnje
lót
1
-a
m
(
ọ̑
)
teh.
zlitina za spajanje kovinskih delov:
zaliti z lotom
/
kleparski lot
;
mehki
z nizkim
, trdi lot
z visokim tališčem
;
srebrov lot
lót
2
-a
m
(
ọ̑
)
1.
fin.
enota za trgovanje z vrednostnimi papirji, blagom:
varčevalci so vplačevali po en lot na mesec
;
spremeniti desetletne lote v petletne
/
izraziti višino posojila v lotih
2.
nekdaj
utežna mera, 17,5 g:
šestdeset lotov zlata
●
star.
lahko bi živel, če bi imel le za lot pameti
vsaj malo
lotálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
teh.
ki je za lotanje:
lotalno sredstvo
/
lotalni gorilnik
priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom
iz zraka
lótanje
-a
s
(
ọ̑
)
glagolnik od lotati:
mehko, trdo lotanje
/
gorilnik za lotanje
priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom
iz zraka
lótati
-am
nedov.
(
ọ̑
)
teh.
spajati kovinske dele z lotom:
lotati žlebove
/
mehko, trdo lotati
loteríja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje
srečke:
igrati loterijo, na loteriji
;
na loteriji je zadel dva milijona
;
vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji
/
blagovna loterija
pri kateri so dobitki samo v blagu
;
denarna loterija
pri kateri so dobitki samo v denarju
;
razredna loterija
;
pren.,
ekspr.
žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji
2.
ekspr.,
v povedni rabi
kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče:
zakon, življenje je loterija
●
ekspr.
če bi dobil to službo, bi bila prava loterija
nepričakovana sreča
;
zastar.
društvo je priredilo loterijo
tombolo
loteríjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na loterijo:
loterijski načrt za redna kola
/
loterijski dobitek
;
loterijske srečke
♦
fin.
loterijsko posojilo
posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere
številke obveznic izžrebane
loteríst
-a
m
(
ȋ
)
1.
nekdaj
lastnik loterije ali prodajalec v njej:
oddati listek loteristu
2.
kdor igra na loteriji:
lotévanje
-a
s
(
ẹ́
)
glagolnik od lotevati se:
posledice napačnega lotevanja problemov
lotévati se
-am se
nedov.
(
ẹ́
)
1.
z glagolskim samostalnikom
delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu:
previdno se loteva priprav
2.
z glagolskim samostalnikom
izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik:
kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla
;
elipt.:
lotevati se kulturnih nalog
;
napačno se loteva tega problema
/
z oslabljenim pomenom
navdušeno se loteva vsakega dela
ga opravlja, dela
//
s širokim pomenskim obsegom
izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo:
slikar se je loteval tudi tihožitij
/
gostje so se začeli lotevati vina
3.
napadati
:
lotevati se drug drugega z noži
/
nikar se ga ne lotevaj v časopisu
4.
nav. ekspr.,
z oslabljenim pomenom
izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik:
mislim, da se me loteva mrzlica
;
takrat se ga je že lotevala slepota
;
hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva
;
loteval se ga je spanec
//
izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh:
železa se že loteva rja
lotíti se
in
lótiti se -im se,
stil.
lotíti se -ím se
dov.
(
ī ọ́; ī í
)
1.
z glagolskim samostalnikom
napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu:
tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo
;
priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo
;
popravljanja se ni pravilno lotil
2.
z glagolskim samostalnikom
izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik:
lotil se je kidanja snega
;
lotili so se popravila strehe
;
nar.
lotila se je pospravljati
začela je
;
elipt.
brez priprave se je lotil težavne naloge
/
z oslabljenim pomenom:
pustil je šolo in se lotil kmetovanja
;
marljivo se je lotila vsakega posla
ga opravljala, delala
//
s širokim pomenskim obsegom
izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo:
mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač
;
z odporom se je lotil knjige
jo je začel brati, študirati
;
poželjivo se je lotil juhe
;
lotiti se krompirja
začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi
;
spomladi se je zgodaj lotil vrta
3.
napasti
1
:
trije so se ga lotili, pa jih je premagal
;
večjih živali se ta zver ne loti
;
lotiti se koga s pestmi
/
nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil
;
lotiti se koga v časopisu
/
ekspr.
kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil
;
pog.
zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata
prosi
4.
nav. 3. os.,
nav. ekspr.,
z oslabljenim pomenom
izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik:
lotila se ga je bolezen
;
lotil se ga je hud kašelj
;
nemir, obup, strah se ga je lotil
/
lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel
zelo si je želel
//
izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh:
jabolk se je lotila gniloba
;
rja se je lotila železne ograje
/
ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa
●
ekspr.
toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil
zelo veliko dela imam
;
pog.
dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil
da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost
;
šalj.
lotil se je šivanke
postal je krojač
;
večkrat se je koga dejansko, fizično lotil
ga je pretepel, udaril
lóto
-a
m
(
ọ̑
)
organizirana igra na srečo, pri kateri se stavi na številke iz
določene skupine številk:
igrati loto
;
stavni listek za loto
lótos
-a
m
(
ọ̑
)
tropska ali subtropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih in
velikimi cveti raznih barv:
takrat je cvetel lotos
;
vonj lotosa
♦
bot.
indijski lotos
lótosov
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od lotos:
lotosov cvet
;
lotosovo zrnje
lótovka
-e
ž
(
ọ̑
)
agr.
višnja z živo rdečimi debelejšimi sadovi:
lotovka in maraska
lótrica
-e
ž
(
ọ̄
)
star.
vlačuga
,
prostitutka
:
zapravljati denar z lotricami
louisdor
in
luidor -ja
in
-a
[
luidór
]
m
(
ọ̑
)
num.
francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18.
stoletju:
plačati pet louisdorjev
lounge
-ea
[
láu̯ndž-
]
m
(
ȃ
)
1.
sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji:
slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2.
zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v
takem lokalu:
medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge
;
v prid. rabi:
lounge bar
;
lounge didžej
;
lounge glasba
lòv
1
lôva
m
(
ȍ ó
)
1.
iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli:
vrniti se z lova
;
iti na lov
;
medvedji lov
;
lov za zabavo
;
lov in ribolov
/
divji lov
brez predpisanega dovoljenja
;
lov na divjega petelina, srnjaka
;
lov s psi
//
prireditev s tem namenom:
udeležiti se lova
;
prirejati velike love
;
povabiti koga na lov
/
biti na lovu s sokoli
//
športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in
gojitvijo divjadi:
pospeševati lov
2.
navadno s prilastkom
iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi:
polharji začenjajo z lovom zvečer
/
polšji lov
;
ribji lov
ribolov
;
lov na rake
;
lov na limanice, z roko
;
oprema za podvodni lov
//
ekspr.
iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo:
policija je po dveh dneh lova prijela zločinca
;
lov na gangsterje
3.
navadno s prilastkom
kar se ulovi, nalovi:
kakšen lov je bil danes
;
bogat lov
;
obilen ribji lov
;
lov enega dneva
/
ekspr.
lov carinskih organov je bil dober
4.
lovišče
:
imel je, ogledal si je svoj lov
5.
ekspr.,
v zvezi z
na, za
veliko prizadevanje za dosego česa:
lov na gostinske delavce
;
lov za bogastvom, srečo
;
lov za zaslužkom
;
to je bil čas lova za zlatom
/
šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji
;
ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom
●
publ.
lov na čarovnice
fanatično iskanje, preganjanje koga kot domnevnega krivca za kaj
nezaželenega, slabega
♦
etn.
divji lov
po ljudskem verovanju
truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja
jaga
;
lov na glave
pri prvotnih ljudstvih
zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile
za trofeje
;
lov.
krožni lov
skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači
obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga
;
mali
ali
nizki lov
na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad
;
veliki
ali
visoki lov
na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad
;
lov na divjega petelina, srnjaka je odprt
začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka
;
lov na čakanje
;
lov na klic
pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad
;
lov v strelcih
ali
lov v črti
skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in
gonjači pomikajo naprej v ravni črti
;
šport.
lov na lisico
razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo
izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko
tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite
radijske oddajne postaje
lôv
2
-í
ž
(
ȏ
)
star.
lov
1
:
lov je končana
;
ribja lov
;
lov na žabe je tam zelo razširjena
/
nekaj časa je tekala za kokošmi, potem pa je videla, da je lov
brezuspešna
/
vsa lov iz mreže se je usula v posode
;
količina lovi
lováč
-a
m
(
á
)
1.
knjiž.,
ekspr.
razuzdanec
,
razvratnež
:
to je pijanec in lovač
2.
nekdaj
kdor lovi mlade moške za vojsko:
skrival se je pred lovači
lováča
-e
ž
(
á
)
knjiž.,
ekspr.
vlačuga
,
prostitutka
:
na ulici so ga ogovarjale lovače
;
preračunljiva lovača
/
kot psovka
molči, lovača
lôvčev
-a -o
prid.
(
ó
)
nanašajoč se na lovca:
pes je lovčev pomočnik
/
lovčev kmet
kmet, ki stoji pri začetku igre pred lovcem
lôvec
-vca
m
(
ó
)
1.
kdor se ukvarja z lovom:
lovci gredo na lov
;
lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka
;
izkušen, strasten lovec
;
lovec s puško in psom
;
lovci in ribiči
/
divji lovec
ki se ukvarja z divjim lovom
;
poklicni lovec
;
šalj.
nedeljski lovec
neizkušen, nespreten
;
lovec na volkove
//
kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil:
lovec tjulnjev
;
lovci na kite
/
ekspr.
lovci biriči so iskali rokovnjače
//
pog.
lovski čuvaj:
zankarji so zbežali pred lovcem
;
dobiti službo lovca
/
grajski lovec
;
revirni lovec
2.
nav. ekspr.,
navadno v zvezi z
na
kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi:
obstopili so ga lovci na avtograme
;
lovec na denar, odlikovanja
/
publ.
lovci na daljave
(smučarski) skakalci
/
lovci na zlato, za zlatom
iskalci zlata
/
lovec na glave
kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih
poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem
delodajalcu
3.
šah.
šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh:
vzeti kmeta z lovcem
;
raznobarvna lovca
/
črnopoljni lovec
4.
lovsko letalo:
lovci so se vzdignili v zrak
;
sovražni lovci in bombniki
/
reaktivni lovec
♦
etn.
lovci na glave
pri prvotnih ljudstvih
zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile
za trofeje
;
lov.
lovec čaka lisico
;
voj.
lovec
v nekaterih državah
vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za
boj proti gverilcem
;
zgod.
takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec
lôven
-vna -o
prid.
(
ó ō
)
1.
nanašajoč se na lov:
dobre lovne možnosti
;
lovno območje
/
pospeševati lovni turizem
;
lovna doba
doba v letu, ko je lov dovoljen
;
lovno dovoljenje
2.
ki se lovi:
v davnini so bili gozdovi polni lovnih živali
//
lov.
ki se po predpisih sme loviti:
lovna divjad
;
lovne in nelovne ptice
♦
gozd.
lovno drevo
drevo, posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev
;
rib.
sulec je tam loven vse leto
lovíca
-e
ž
(
í
)
star.
ženska, ki se ukvarja z lovom;
lovka
2
:
božanska lovica Artemida
lovílec
-lca
[
lovilca
in
loviu̯ca
]
m
(
ȋ
)
1.
kdor lovi:
lovilci in skrivalci
/
lovilci ptic v mreže
2.
navadno s prilastkom
priprava za lovljenje, prestrezanje:
namestiti nad štedilnik lovilec pare
;
lovilci maščobe za pomivalna korita
;
lovilec voska na svečniku
lovílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na lovljenje:
a)
lovilni organi pri hobotnicah
/
lovilni instinkt ptičev
/
lovilno območje zveri
b)
streha se uporablja kot lovilna površina za vodo
/
lovilni oder pri gradnji stavbe
;
lovilne mreže pod nevarnimi delovišči
c)
lovilne igre
lovílnik
-a
m
(
ȋ
)
navadno s prilastkom
priprava za lovljenje, prestrezanje:
lovilnik isker nad dimnikom
♦
čeb.
lovilnik za roje
lovína
-e
ž
(
í
)
1.
lov.
(lovski, ribiški) plen:
ribiči so lovino prodali na trgu
;
lovci so ostali brez lovine
;
psi so polegli ob lovini
2.
lovne živali:
tam ni nobene lovine
;
pren.
mislil je o sebi, da je lovec in ne lovina
lovíšče
-a
s
(
í
)
predel, območje za lov in za gojitev divjadi:
dobro gospodariti z loviščem
;
škoda v lovišču
/
gojitveno lovišče
;
poljsko lovišče
ki obsega pretežno polje
/
lovišče je bogato z ribami
;
lovišče kitov
●
šalj.
lovec je odšel, se preselil v večna lovišča
umrl
lovíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
1.
teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do
njega:
loviti bežečega
;
gospodinja lovi splašeno kokoš
;
pes me lovi
;
otroci se lovijo po dvorišču
/
udaril jo je in zavpil: ti loviš
;
pren.,
ekspr.
megle se lovijo po pobočju
;
po zraku se lovijo snežinke
2.
prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
a)
kar se odmika:
lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter
;
zaman je lovil knjige, ki so padale s police
b)
kar se približuje:
lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa
;
hodil je k reki in lovil les
;
loviti žogo
/
šport. žarg.
ta vratar slabo lovi žogo
//
delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira:
loviti curek v dlani
;
loviti vodo v škaf
/
ekspr.
loviti solze v robec
/
ta priprava lovi dim, saje
prestreza, zaustavlja
/
ekspr.
okrasni predmeti na polici lovijo prah
nanje se prah useda, na njih se nabira
3.
prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje:
otrok lovi visečo igračko
/
deklica je lovila mater za krilo
/
dojenček lovi dudo z usti
;
lovil je vejo, da bi ne padel
grabil
;
lovil je žebelj s kleščami
prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
//
ekspr.
prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini):
loviti v juhi koščke mesa
;
sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
//
ekspr.
zbirati
,
nabirati
:
vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo
/
mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali
iskala
4.
iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli:
lovci so šli lovit medveda
;
loviti v tujem lovišču
;
rad je lovil in ribaril
/
loviti s psi
//
iskati, zasledovati živali z namenom
a)
da se dobijo zaradi koristi:
loviti polhe
;
hodila sta rake,
star.
rakov lovit
;
ribič lovi ribe
/
loviti na trnek, z mrežami
;
pren.,
ekspr.
ta ženska te lovi v svoje mreže
b)
da se dobijo sploh:
lovil je kobilice in jih metal ribam
;
loviti kresnice
;
otrok lovi metulje
/
mačka lovi miši
//
ekspr.
iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo:
takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko
;
lovijo me, kam naj se skrijem
/
loviti tihotapce mamil
/
če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga
potem lovim
iščem
5.
ekspr.
prizadevati si kaj videti ali slišati:
lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib
;
nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni
;
otrok lovi pogovor odraslih
/
lovil je na ušesa, kaj govorijo
;
pren.
antena lovi glasove z vsega sveta
//
naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo:
sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila
;
loviti signale z umetnih satelitov
/
med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6.
ekspr.
prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom:
mati je hodila pred šolo in lovila profesorje
;
loviti zdravnika zaradi informacij
//
prizadevati si pridobiti koga za moža:
bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila
;
tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela
/
loviti ženina
7.
ekspr.
izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga
razmeroma hitro nastopilo:
hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil
;
le pojdi, da te ne bo noč lovila
/
pog.
videti je tak, kot da ga kap lovi
da ga bo zadela kap
;
spanec me lovi
postajam zaspan
8.
v zvezi
loviti sapo, zrak
težko, sunkovito dihati:
ves zasopel je lovil sapo
;
ekspr.
kar sapo je lovil od razburjenja
;
pren.,
ekspr.
stara harmonika je lovila sapo
●
nar.
babica danes lovi v sosednji vasi
pomaga pri porodu
;
ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas
bodo morali hiteti
;
šol. žarg.
ta profesor je bil znan po tem, da lovi
vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje
;
ekspr.
smrt me lovi (za vrat)
kmalu bom umrl
;
ekspr.
govornik je jecljal in lovil besede
iskal primernih izrazov
;
ekspr.
dan je treba zjutraj loviti
izkoristiti za delo
;
šol. žarg.
izpraševalec je kandidata lovil
si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal
;
loviti korak s časom
prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti
napreden
;
ekspr.
vsa zmedena je lovila misli
si prizadevala, da bi se zbrala
;
ekspr.
tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila
ljubimkala
;
ekspr.
truden je lovil stopinje za njim
šel, hodil
;
ekspr.
lovil je dekleta na sladke besede
prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost;
ekspr.
loviti koga za besedo
izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu
določeno mnenje, pojmovanje
;
ekspr.
lovilo nas bo za priprave na slavnost
imeli bomo premalo časa zanje
;
publ.
turisti lovijo zanimive prizore v objektive
jih fotografirajo
;
publ.
slikar lovi motiv v skicirko
ga skicira, riše
;
lahko je s tujo roko kače loviti
lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo
;
preg.
bolje drži ga kot lovi ga
bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
;
preg.
kar mačka rodi, miši lovi
otroci so navadno taki kakor starši
♦
etn.
loviti se
otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne
loviti druge
;
navt.
loviti veter v jadro
naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter
;
rib.
loviti na črva, muho
lovíti se
1.
prihajati v stanje, ko je zaradi priprav onemogočeno svobodno
gibanje:
muhe se lovijo na muholovec, v pajčevino
;
ribe se lovijo v nastavljeno mrežo
2.
prizadevati si ohraniti normalno lego, ne pasti:
omahoval je in se lovil
/
loviti se po brvi
/
ekspr.
ves truden se je lovil nekaj korakov za njimi
opotekaje se hodil
/
stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje
//
prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore:
omahnil je in se lovil za stol
;
pri padcu se je z roko lovil za grmovje
3.
ekspr.
sunkovito tekati, teči:
ženska se je lovila za piščanci po dvorišču
;
oče se lovi za sinom proti hlevu
4.
knjiž.,
v zvezi s
sapa, veter
na rahlo zaganjati se v kaj in s tem majati, premikati:
veter se ji lovi v krilo
;
sapa se ji lovi v lase
;
sapica se lovi v tanke zavese
5.
ekspr.
ne vedeti dobro, kako kaj delati:
neizkušen je, pa se lovi pri delu
;
pri prvi vaji se je režiser lovil
;
mlad umetnik se še lovi
/
pri utemeljevanju predloga se je precej lovil
;
no, morda je bilo pred kakim letom, se je v zadregi lovil
/
loviti se med odločitvama
omahovati
6.
knjiž.,
ekspr.,
v zvezi z
za
zelo si prizadevati za dosego česa:
loviti se za dobičkom, rekordi, srečo
/
režija se je lovila za zunanjimi efekti
/
loviti se za ženskami
7.
knjiž.,
s prislovnim določilom
biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju:
na stropu se lovi svetloba
/
močen glas se lovi po prostoru
;
odmev se še lovi med drevjem
/
smeh se lovi na njegovih ustnicah
●
knjiž.
ko je dospel do vasi, se je že mrak lovil okoli hiš
se je že mračilo
;
ekspr.
misli se mu lovijo okoli tega problema
misli nanj
;
sneg se lovi na klobuke
se useda
;
pri skoku so se lovili tudi na roke
se dotikali tal tudi z rokami
;
ekspr.
sončni žarki se lovijo v okna
odsevajo v oknih
;
star.
hvala se mu je prijetno lovila v ušesa
rad jo je poslušal
;
ekspr.
lovi se za besedo
išče primernih izrazov
;
ekspr.
za besede se ne bova lovila
nepremišljenih besed ne bova razumela drug drugemu v škodo
;
ekspr.
loviti se za vsako bilko
prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev
;
preg.
na med se muhe love, na sladke besede ljudje
ljudi je mogoče prevarati s prijaznimi, lepimi besedami,
obljubami
lovèč
-éča -e:
stopal je po brvi, z rokami loveč ravnotežje
;
pritekel je ves znojen in loveč sapo
;
ribiči, loveči sulce
;
spuščali so se po strmini, loveč se za grmovje
;
tekla je za otrokom, loveč ga za roko
;
let lovečega ptiča
lôvka
1
-e
ž
(
ȏ
)
nav. mn.
gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane,
tipanje:
sipa grabi plen z lovkami
;
lovke hobotnic
;
pren.,
ekspr.
fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani
♦
lov.
past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana
lôvka
2
-e
ž
(
ó
)
ženska, ki se ukvarja z lovom:
lovci in lovke
/
knjiž.
deviška lovka
boginja Artemida
lovljênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od loviti:
skrivanje in lovljenje
/
lovljenje divjadi
/
lovljenje rib
/
naprava za lovljenje plina
/
lovljenje ravnotežja
lôvnica
1
-e
ž
(
ȏ
)
nar. belokranjsko
v obliki polkrogle naloženo seno, slama;
kopica
1
:
lovnice na travniku
lôvnica
2
-e
ž
(
ȏ
)
1.
rib.
mreža, ki se vleče ali nastavlja:
polna lovnica
2.
lov.
past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana:
jerebica, divji prašič se ujame v lovnico
3.
močna ponjava za reševanje ljudi iz višjih nadstropij:
gasilci so napeli lovnico
lovnína
-e
ž
(
ī
)
lov.
pristojbina za dovolitev lova:
plačati lovnino
lovopúst
-a
m
(
ȗ
)
lov.
čas v letu, ko je lov (na nekatere živali) prepovedan:
lovopust se je začel
;
lovil je tudi v lovopustu
;
lovopust za gamse je minil
;
konec lovopusta
/
ta žival ima lovopust vse leto
;
vidra je tako ogrožena, da bi potrebovala celoleten lovopust
lôvor
-a
in
-ja
m
(
ó
)
1.
sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se
uporabljajo kot začimba:
zrak diši po lovoru in rožmarinu
/
dodati omaki lovor
lovorov list
;
prodajati lovor
lovorove vejice
;
pesnikov kip z lovorom na glavi
lovorovim vencem
2.
knjiž.,
ekspr.
slava
,
čast
,
priznanje
:
lovor ni poceni
;
pesniški lovor
/
tekmovalci se borijo za lovor
zmago
●
knjiž.,
ekspr.
na tem polju mu ne raste lovor
na tem področju ne bo postal slaven
;
ekspr.
vrnil se je ovenčan z lovorom
kot zmagovalec
lovoríčje
-a
s
(
ȋ
)
lovorovo grmovje, drevje:
pot se vije med trtami in lovoričjem
lovoríka
-e
ž
(
í
)
knjiž.
1.
sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se
uporabljajo kot začimba;
lovor
:
tam raste mirta in lovorika
;
gozdič lovorike
2.
ekspr.
pomemben uspeh, zmaga:
to je bila njegova prva lovorika
;
priboriti si lovoriko
;
vojne lovorike
●
publ.
zbor si je na turneji nabral lepih lovorik
je imel velike uspehe
;
publ.
iztrgati komu lovoriko iz rok
premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno
zmago
;
publ.
umetnik žanje lovorike v Ameriki
ima uspehe; je slaven
;
knjiž.,
ekspr.
počivati, spati na lovorikah
po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju
;
publ.
tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki
je zmagal
;
publ.
največ lovorik so pobrali domači igralci
največkrat so zmagali
lovoríkast
-a -o
prid.
(
í
)
podoben lovoru:
lovorikasti listi
lovoríkovec
-vca
m
(
í
)
vrtn.
lovoru podoben zimzelen okrasni grm, Prunus laurocerasus:
zasaditi na vrtu češmin in lovorikovec
lôvorov
in
lôvorjev -a -o
prid.
(
ó
)
nanašajoč se na lovor:
lovorov grm
;
dodati juhi lovorov list
;
lovorove jagode
;
prodajati lovorove vejice
/
lovorov venec
venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave
;
lovorovo olje
olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo
●
knjiž.,
ekspr.
pesniku so vili lovorove vence
so ga slavili
;
knjiž.
lovorovega venca ni želel prepustiti drugim
zmage, prvega mesta
Lôvrenc
-nca
m
(
ȏ
)
etn.,
v zvezi
solze svetega Lovrenca
(zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta:
lôvski
-a -o
prid.
(
ó
)
nanašajoč se na lovce ali lov:
lovski plen
;
slika kaže lovski prizor
/
prevzela ga je lovska strast
/
lovski čuvaj
čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno
;
lovski krst
običaj, s katerim se sprejme novi lovec
;
lovski nož
večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim
ročajem
;
lovski psi
;
zatrobiti na lovski rog
pripravo iz roga ali kovine za trobljenje
;
lovski stolček
majhen zložljiv stolček
;
pospeševati lovski turizem
;
lovski žargon
;
lovska družina
;
lovska koča
;
lovska obleka
;
lovska puška
;
lovska trofeja
uplenjena divjad ali kak njen značilni del
;
lovsko leto
leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca
●
lov. žarg.
lovski blagor
uspešen lov, obilen plen
;
ekspr.
lovska latinščina
pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih
doživljajih
;
ekspr.
nasmehnila se mu je lovska sreča
dobil je velik plen
♦
gastr.
lovska klobasa
suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in
govejega mesa
;
lov.
lovska škoda
škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad
;
voj.
lovsko letalo
hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali
lôvsko
prisl.
:
biti lovsko oblečen
;
sam.:,
ekspr.
ta je pa lovska
to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno
lôvstvo
-a
s
(
ō
)
športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in
gojitvijo divjadi:
gospodarska in športna stran lovstva
;
zgodovina lovstva
;
veselje do lovstva
lôvščina
-e
ž
(
ó
)
star.
lovnina
:
plačati lovščino
lôvt
-a
m
(
ȏ
)
nav. mn.,
nar.
prepadno območje v manj strmem svetu:
samo gamsi pridejo čez lovte
;
steza drži nad lovtom
lôza
in
lóza -e
ž
(
ó; ọ́
)
1.
knjiž.
gozd
:
iti v lozo po zelenje
;
v lozi šumi in buči
;
temna loza
/
brezova loza
//
ekspr.,
v zvezi
gluha loza
gozd, območje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva:
zašel je v gluho lozo
/
klicala je, a odmevala je le gluha loza
●
knjiž.,
ekspr.
zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi
da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed
2.
star.
(vinska) trta:
le še nekaj listov se drži loze
/
trebiti kamenje, lozo in robido
lôzica
in
lózica
tudi
lozíca -e
ž
(
ó; ọ́; í
)
manjšalnica od loza:
prijetna lozica
/
brezova lozica
/
privezati lozico
lóž
-a
m
(
ọ̑
)
1.
lov.
mesto, prostor, kjer divjad (pogosto) leži:
pregnati žival z loža
;
srna leži na, v ložu
;
prazen lož
;
lož divjega zajca
2.
knjiž.
ležišče sploh:
opotekel se je k svojemu ložu
lóža
1
-e
ž
(
ọ́
)
1.
majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču:
iz te lože se dobro vidi na oder
;
sedeti v loži
;
gledalci v ložah
;
imeti sedež v loži
;
pog.
dobil je ložo
ložni sedež, ložne sedeže
/
balkonske
razvrščene v isti višini kot balkon
, parterne lože
razvrščene okoli parterja
;
lože I. reda
razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami
/
novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe
separejev
2.
manjši (zastekljen) prostor za vratarja:
stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo
;
vratarja ni bilo v loži
/
oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
3.
zgod.,
navadno v zvezi
framasonska, prostozidarska loža
osnovna organizacijska enota framasonov:
biti član framasonske lože
//
prostor za sestanke takih enot:
sprejem novih članov v loži
4.
enota organizacije sploh, zlasti tajne:
zaupal mu je, ker je bil član iste lože
lóža
2
-e
ž
(
ọ́
)
vet.
organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj;
posteljica
lóžen
-žna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na loža
1
:
ložna vrata
/
ložni sedež
ložína
-e
ž
(
í
)
nar. vzhodnoštajersko
njiva na strmini, ki se samo prekopava:
imel je kočo in ložino
ložírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
(začasno) stanovati, biti nastanjen:
štab je ložiral v zidanici
;
kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto
ložíti
lóžim
tudi
ložíti -ím
dov.
(
ī ọ̑; ī í
)
nar. zahodno
položiti
,
dati
:
ložiti obleko v skrinjo
/
loži še malo na ogenj
naloži
LSD
-ja
in
--
[
elesdé -êja
]
m
(
ẹ̑ ȇ
)
krat.
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije:
poskusiti LSD
;
opravili so test in ugotovili, da so bili keksi prepojeni z LSD-jem
;
pivniki LSD-ja
;
učinek, vpliv LSD-ja
;
ekstazi, heroin in LSD
/
mamilo LSD
lúb
-a
m
(
ȗ
)
lubje
:
toča je poškodovala lub
;
vrezati črke v lub
/
cepljenje za lub
cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage
lubád
1
-a
m
(
ȃ
)
nar. zahodno
lubje
:
odstraniti ves lubad
lubád
2
-i
ž
(
ȃ
)
nar.
lubje
:
odstraniti lubad
;
poškodovana lubad
lubádar
-ja
m
(
ȃ
)
hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa:
značilnosti lubadarja
/
drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar
♦
zool.
borov, jelov, smrekov lubadar
lubádarka
-e
ž
(
ȃ
)
gozd.
drevo, v katerem so lubadarji:
posekati lubadarke
/
izdelati več tisoč lubadark
hlodov iz takih dreves
lúben
-a
m
(
ū
)
zool.
postrvi podobna morska riba srebrno modre barve;
brancin
:
velik luben
lúbenica
-e
ž
(
ȗ
)
kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen zeleni debeli sad z
rdečim mesom:
jesti lubenico
;
prodajati dinje in lubenice
;
krhelj lubenice
lúbeničen
-čna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na lubenico:
lubenična semena
/
lubenična njiva
lúbjast
-a -o
prid.
(
ú
)
ki je iz lubja:
preprosta lubjasta posoda
lúbje
-a
s
(
ú
)
1.
plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin:
zajci glodajo lubje mladih dreves
;
lupiti lubje
;
vrezati črke v lubje
;
gladko, razpokano lubje
;
škodljivci v lubju
/
brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
2.
nar. zahodno
krovni listi koruznega storža:
obtrgovati lubje
/
blazina, napolnjena s koruznim lubjem
ličkanjem
lúbnica
-e
ž
(
ȗ
)
nar.
z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje):
na umazanih lubnicah bolni otroci
(S. Kosovel)
lucêrna
-e
ž
(
ȇ
)
krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoličastimi cveti:
kositi, sejati lucerno
lucíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
1.
jasen
,
razumljiv
:
svet tega pesnika je luciden
;
njegove lucidne formulacije
;
lucidna obrazložitev načrta
2.
bister
,
prodoren
,
bleščeč
:
bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva
;
izredno duhovita in lucidna ženska
/
to delo je lucidna podoba poti in razvoja njegove dežele
●
knjiž.
slikarjeva barva in svetloba postajata vedno bolj lucidni
svetli, jasni, prosojni
♦
psiht.
lucidni trenutek
trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda
lucídno
prisl.
:
lucidno prikazati problem
lucídnost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
1.
jasnost
,
razumljivost
:
lucidnost formulacije
2.
bistrost
,
prodornost
:
treznost in lucidnost njegovih ocen
;
umska lucidnost
lúcifer
-ja
m
(
ȗ
)
ekspr.
hudič
,
satan
:
obsedel ga je lucifer
luciferín
-a
m
(
ȋ
)
biol.,
kem.
snov, ki pri kresnicah ob oksidaciji povzroča svetlikanje:
izmeriti količino luciferina
lúciferski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ekspr.
tak kot pri luciferju:
luciferski smeh
/
gledati z luciferskimi očmi
lúckati
-am
nedov.
(
ȗ
)
pog.,
ekspr.
piti (alkoholne pijače):
to je pijača, kakršne še nisi luckal
;
luckali so kar iz steklenice
/
rad ga lucka
lúč
-i
in
-í
ž
(
ú; ū
)
1.
vir umetne svetlobe:
luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne
;
luči migotajo
;
luči se prižigajo, ugašajo
;
luč me slepi, zastri jo
;
pogasiti vse luči
;
prižgi luč
;
ugasniti, upihniti luč
;
brleča luč
;
ekspr.
morje pisanih luči
/
cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči
;
reklamne luči
;
signalne luči
;
stikalo za luč
;
dolge
ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej
, kratke luči
ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej
;
na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč
/
pog.:
zapeljal je v rdečo luč
v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
;
iti čez cesto pri zeleni luči
ko je na semaforju prižgana zelena luč
/
v krščanskem okolju, ob spominu na umrle
večna luč naj mu sveti
;
pren.,
ekspr.
v njegovi duši je gorela luč
;
ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje
//
priprava, ki prižgana oddaja svetlobo;
svetilka
:
kupiti novo luč
;
postaviti luč na mizo
;
kdo je razbil luč
;
luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem
/
namizna, stoječa, stropna luč
;
luč na olje
/
ed.,
star.
cepiti luč
trske za razsvetljavo
//
pog.
električna napeljava, električna energija:
hribovske vasi so dobile luč
;
plačati račune za luč in plin
2.
kar omogoča, da so predmeti vidni;
svetloba
:
luč pojema
;
stal je tako, da mu je luč sijala na obraz
;
še v zadnjem oknu je ugasnila luč
;
knjiž.,
ekspr.
luč lije skozi okno na cesto
;
bleda, močna luč
;
knjiž.
mehka, ostra luč
;
slepeča, topla luč
;
soba je polna luči
;
ekspr.
mesto se je kopalo v morju luči
;
luč in tema
/
pog.,
v povedni rabi
samo v eni hiši je bila luč
;
v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil
/
dnevna, jutranja luč
;
naravna, umetna luč
;
neonska luč
;
sončna luč
/
ob, pri močni luči se zenica stisne
;
ker slabo vidi, ne sme brati pri luči
pri umetni svetlobi
;
pogledati predmet proti luči
tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje
;
pren.,
ekspr.
luč je zmagala nad temo
3.
ekspr.,
v povedni rabi
bister, pameten človek:
biti največja luč v razredu
;
on ni kaka posebna luč
;
med svojimi kolegi je veljal za luč
4.
vznes.
pozitivne vrednote:
sovražil je temo in ljubil luč
;
prinesti ljudem luč
//
duševno stanje glede na te vrednote:
to je zgodba srca, ki ni moglo do luči
;
biti ožarjen od notranje luči
5.
z oslabljenim pomenom
poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:
luč upanja je ugasnila
;
zagorela je luč svobode
;
prižgati luč resnice
;
luč bratovske ljubezni
;
luč omike, razuma, spoznanja
6.
s prilastkom
izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek:
nastopajoči so se predstavili v najboljši luči
;
afera meče nelepo luč nanj
;
končno se je pokazal v pravi luči
;
to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja
//
navadno v zvezi z
gledati, videti
izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek:
zdaj jih gledam v drugi luči
;
gledati kaj v lepi luči
;
videti vse v rožnati luči
;
ekspr.
ljudi prikazuje v črni luči
/
publ.:
postaviti problem v novo luč
;
prikazati kaj v luči nedavnih dogodkov
●
knjiž.
luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila
njegove oči niso več izražale pričakovanja
;
evfem.
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali
umrl bo
;
pog.
pojdi mi z luči
umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo
;
pog.
na luči si mi, mi stojiš
s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo
;
star.
sam sebi je, stoji na luči
si škoduje
;
ekspr.
hrepeneti po luči
po spoznanju, jasnosti
;
ekspr.
dvorana je bila vsa v lučih
v njej je gorelo mnogo luči
;
ekspr.
to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati
je zelo dober, izreden
;
vznes.
nebeške luči
zvezde
;
knjiž.
lepo razporejena luč na sliki
svetlejša mesta
;
star.
zvoniti večno luč
avemarijo
;
publ.
prižgati zeleno luč za kaj
omogočiti, dati dovoljenje
;
vznes.
sin je bil luč njenih oči
imela ga je zelo rada
;
ekspr.
luč njegovih oči je ugasnila
oslepel je
;
star.
luč sveta je zagledal v kmečki hiši
rodil se je; je kmečkega rodu
;
star.
krogla mu je upihnila luč življenja
bil je ustreljen
;
knjiž.,
ekspr.
ta izjava je prinesla nekaj luči v problem
jasnosti
;
moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči
si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko
naklonjenost
;
meni luč, tebi ključ
v kmečkem okolju
gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti
prejšnjega gospodarja
♦
avt.
parkirne luči
;
zavorne luči
;
elektr.
ritmična luč
ki sveti v presledkih v določenem ritmu
;
filoz.
naravna luč
v sholastični filozofiji
naravne razumske, spoznavne sposobnosti
;
fot.
bliskovna luč
priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju;
bliskavica
;
gled.
odrska luč
za osvetljevanje odra; osvetljenost odra
;
navt.
bočna luč
zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah
;
rel.
večna luč
ki neprestano gori pred tabernakljem
lučáj
-a
m
(
ȃ
)
1.
glagolnik od zalučati ali lučati:
lučaj kamna
;
lučaj mreže, vrvi
/
z močnim lučajem je vrgel granato
zamahom
/
z enim lučajem je podrl vse keglje
;
zadeti drevo s prvim lučajem
♦
šport.
tekmovanje kegljačev v disciplini 8 × 200 lučajev mešano
//
razdalja, ki se doseže pri metu, metanju:
dolg lučaj
2.
v prislovni rabi
izraža manjšo razdaljo:
od tam je le lučaj do reke
;
hiša je dober lučaj stran
/
biti za kake tri lučaje oddaljen
;
drugi so stali za lučaj od gozda
lučálec
-lca
[
lučau̯ca
tudi
lučalca
]
m
(
ȃ
)
metalec
1
:
dober lučalec kamna zadene cilj
lučálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
metalen
2
:
lučalne naprave
;
uporabljati kamne kot lučalno orožje
lučálnica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
tekst.
nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit;
nitnica
:
lučalnice so pritrjene v listih
2.
v starem in srednjem veku
vojaška priprava za metanje kamenja, goreče smole:
lučálo
-a
s
(
á
)
v starem in srednjem veku
orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče:
kopje in druga lučala
♦
tekst.
del statev, ki meče čolniček skozi zev
lúčanje
in
lučánje -a
s
(
ū; ȃ
)
metanje
:
lučanje kamenja
lúčarica
-e
ž
(
ȗ
)
nar.
najeta ženska, ki bedi pri mrliču:
zazdela se ji je bolj lučarica, ki straži mrliča, kakor mati, ki
sedi ob mrtvem sinu
(K. Grabeljšek)
lúčati
tudi
lučáti -am,
in
lúčati -am
nedov.
(
ú á ú; ū ȗ
)
metati
:
lučati kamenje, žogo
;
dečki so lučali kepe na mimoidoče
/
lučati psovke v obraz, žaljivke za kom
/
star.
fantje so se za šalo lučali
//
zastar.
obmetavati
:
nabili so ga, ker je lučal psa
;
lučati se z jabolki
lúčca
tudi
lúčica -e
ž
,
rod. mn.
lúčic
(
ū
)
manjšalnica od luč:
lučca brli, gori
;
lučca miglja
;
na nasprotnem bregu se je posvetila lučca
;
gledal je lučce, kako se pomikajo v temi
/
lučca upanja
●
ekspr.
na milijone lučic miglja na nebu
zvezd
♦
bot.
kalcedonijska lučca
dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica
;
kukavičja lučca
travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos
cuculi
lúčen
-čna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na luč:
lučna svetloba
/
dajati lučne signale
lučevína
-e
ž
(
í
)
nekdaj
smolnate borove trske za razsvetljavo:
ribiči so pripravili lučevino za nočni lov
lúčka
-e
ž
(
ú
)
1.
manjšalnica od luč:
a)
lučka brli, gori, sveti
;
otr.
mamica, tema je, prižgi lučko
;
v daljavi je zagledal lučko
;
rdeča lučka
b)
naliti olje v lučko
/
nočna lučka
/
lučka kresnice
c)
lučka upanja
♦
strojn.
kontrolna lučka
lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v
motorju, napravi
2.
dozorelo regratovo socvetje:
otroci trgajo regrat in pihajo lučke
/
regratove lučke
3.
pog.
mlečni sladoled na paličici:
kupiti, lizati lučko
;
prodajati lučke
lúčkar
-ja
m
(
ȗ
)
kdor skrbi za razsvetljavo na koncertih, filmskem, televizijskem
snemanju:
snemalci so bili zaposleni s kamerami, lučkar pa je osvetljeval
nastopajoče in menjal luči
;
začeti kariero kot lučkar v gledališču
lúčnica
-e
ž
(
ȗ
)
star.
svetilka
:
medla svetloba njegove lučnice
lúčnik
-a
m
(
ȗ
)
bot.
rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno
vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum:
lučnik že cvete
/
črni lučnik
dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi, velikimi svetlo rumenimi
cveti v socvetju in temnejšim, vijoličastim cvetnim jedrom,
Verbascum nigrum
;
navadni lučnik
zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih,
Verbascum phlomoides
;
velecvetni lučnik
zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v
grozdih, Verbascum thapsiforme
ludíst
1
-a
m
(
ȋ
)
predstavnik ludizma:
prikazovati razmere z igrivostjo ludista
ludíst
2
-a
m
(
ȋ
)
zgod.,
v Angliji
pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem
tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela:
zmota ludistov
ludízem
-zma
m
(
ī
)
um.
umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih
igre, razvedrila:
ludizem in letrizem
Lúdolfov
-a -o
prid.
(
ȗ
)
mat.,
v zvezi
Ludolfovo število
število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga;
pi
1
:
približek Ludolfovega števila
lúdra
-e
ž
(
ȗ
)
nar.
ničvredna, malovredna ženska:
Dim je v tvoji duši, ludra, ne pa v kuhinji
(D. Lokar)
lúes
-a
m
(
ȗ
)
med.
sifilis
:
pravočasno zdravljenje luesa
luétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
med.
sifilitičen
:
luetični bolniki
luétik
-a
m
(
ẹ́
)
med.
sifilitik
:
zdravljenje luetikov
lúftar
-ja
m
(
ú
)
pog.
lahkomiseln, neresen, nereden človek:
na tega luftarja se ne moremo zanesti
/
kaj, ona hodi s tistim luftarjem?
lúg
-a
m
(
ū
)
1.
prevreta tekočina s pralnim sredstvom:
zliti lug iz čebra
;
poribati tla z lugom
;
perice so imele od luga razjedene roke
/
pralni lug
2.
kem.
snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne
ione;
baza
2
:
kisline in lugi
/
kalijev, natrijev lug
kalijev, natrijev hidroksid
♦
usnj.
raztopina apna in natrijevega sulfida za odstranjevanje dlake s
kož
lúgast
-a -o
prid.
(
ū
)
kem.
bazičen
2
:
zmes ni kisla, ampak lugasta
/
spojine lugastega okusa
grenko trpkega
lúičen
-čna -o
prid.
(
ú
)
med.
sifilitičen
:
luični bolniki
lúk
1
-a
m
(
ȗ
)
nar. vzhodno
čebula
:
jesti luk in kruh
;
puliti luk
lùk
2
medm.
(
ȕ
)
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino:
luk, luk, luk, teče iz steklenice
/
šalj.
on ga pa rad luk luk
pije (alkoholne pijače)
lúka
-e
ž
(
ú
)
kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij:
ladja se bliža luki
;
ladje so zasidrane v luki
;
pristanek v luki
/
izvozna luka za boksit
;
ladja je priplula v svojo matično luko
;
petrolejska luka
;
trgovska, vojna luka
/
rečna luka
pristanišče
♦
navt.
luka
veliko pristanišče z ustreznimi mehaničnimi napravami za
pretovarjanje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi
;
prosta luka
izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada
lukálnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
odprtinica
,
linica
:
pogledati skozi lukalnico
/
naredil si je lukalnico v steni, vratih
lukamatíja
1
-a
in
-e
m
(
ȋ
)
šalj.
vlak
:
ali je lukamatija že odpeljal
lukamatíja
2
-e
ž
(
ȋ
)
šalj.
lokomotiva
:
lukamatija je sopihala čez most
lúkar
-ja
m
(
ȗ
)
nar. vzhodno
kdor prideluje ali prodaja čebulo;
čebular
:
lukarji imajo letos dober pridelek
lúkarski
-a -o
(
ȗ
)
pridevnik od lukar:
lukarski vozovi na sejmu
lúkati
1
-am
nedov.
(
ȗ
)
ekspr.,
zastar.
piti (alkoholne pijače):
segli so po steklenicah in glasno lukali
lúkati
2
-am
nedov.
(
ȗ
)
zastar.
gledati
,
kukati
2
:
lukati izza vogla
/
lukala je pri vratih v sobo
lúkec
-kca
m
(
ȗ
)
nar. vzhodno
pridelek iz čebulnega semena v prvem letu;
čebulček
:
saditi lukec
lúknja
-e
ž
(
ȗ
)
1.
kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre:
izvrtati luknjo
;
ogorek je naredil luknjo v preprogi
;
prebiti luknjo v led
;
zamašiti luknjo v čolnu
;
luknja v deski
;
luknja v rokavu
;
zakrpati luknjo v nogavici
;
premer luknje
/
ključavnična luknja
/
pog.
tako se je zredil, da je moral razširiti pas za dve luknji
da ga zapenja dve luknji bolj proti koncu
//
ekspr.
prazno mesto, vrzel:
na policah je dosti lukenj, ki kažejo izgubljene knjige
/
šport. žarg.
napadalec je izkoristil luknjo v obrambi in dal gol
;
pren.
v njegovem znanju je bilo dosti lukenj
2.
v kako snov narejena vdolbina, zlasti globlja, ožja:
delati, dolbsti luknjo v led, les, skalo
;
globina, širina luknje
/
blodil je po gozdu in padel v luknjo
;
podzemeljske luknje
/
luknje v siru, zobu
/
ekspr.
na cesti je veliko lukenj
3.
bivališče živali, zlasti pod zemljo:
muren prileze iz luknje
;
miš je zbežala v luknjo
/
lisičja, mišja luknja
4.
ekspr.
slabo, neprimerno stanovanje:
rad bi se preselil iz te luknje
;
stanovati v kletni, podstrešni luknji
;
temačna luknja
/
v mestu ni mogel dobiti nobene luknje, zato se je v službo vozil
sobe, stanovanja
5.
ekspr.
zapor
,
ječa
:
bati se luknje
/
iti za teden dni v luknjo
;
spraviti, vtakniti koga v luknjo
;
že večkrat je bil, sedel v luknji
6.
ekspr.
samoten, odmaknjen kraj, zlasti v kaki ozki dolini:
ta vas je luknja
;
pet let je služboval v neki zakotni luknji
●
ekspr.
poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja
nisem se mogel spomniti
;
šol. žarg.
po drugi uri imam luknjo
prosto uro sredi pouka
;
ekspr.
imeti luknjo v žepu
biti brez denarja
;
ekspr.
našel, poiskal je luknjo v predpisu
izkoristil je premalo natančno formuliran predpis, da se je
izognil izpolnjevanju tega
;
lov. žarg.
tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak
pri streljanju na divjačino zgreši
;
pog.
s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj
poravnal nekaj dolgov
;
ekspr.
ta avto je zvrtal luknjo v mojo denarnico
zanj sem potrošil precej denarja
;
črna luknja
kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno
;
ekspr.
vsako (mišjo) luknjo sva pregledala, pa ga nisva našla
vse kraje sva natančno pregledala
;
star.
prosil ga je luknjo tobaka
tobaka, kolikor se ga da enkrat v pipo
♦
astron.
črna luknja
območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó
svetlobo
;
gozd.
sečnja na luknje
da nastanejo vrzeli brez drevja
luknjáč
-a
m
(
á
)
priprava za delanje luknjic:
kupiti nov luknjač
;
narediti z luknjačem luknjice v letev
/
luknjač za papir
♦
rač.,
nekdaj
priprava za luknjanje kartic za računalnik; luknjalnik
luknjáča
-e
ž
(
á
)
obrt.
orodje za delanje lukenj v listih, ploščah, trakovih:
z luknjačo narediti luknjice v jermen
luknjáčica
-e
ž
(
á
)
pog.
operaterka (pri luknjalniku):
luknják
-a
m
(
á
)
grad.
zidna opeka z manjšimi, gostejšimi luknjami:
izdelovati luknjake in votlake
luknjálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je za luknjanje:
luknjalna naprava
♦
teh.
luknjalna plošča
luknjálnik
-a
m
(
ȃ
)
rač.,
nekdaj
priprava za luknjanje kartic za računalnik:
podjetje je kupilo nov luknjalnik
/
luknjalnik kartic
luknjálo
-a
s
(
á
)
teh.
priprava, drog za delanje lukenj:
lúknjanje
-a
s
(
ȗ
)
glagolnik od luknjati:
luknjanje jermenov, pločevine
;
stroj za luknjanje
/
luknjanje kartic pri obdelavi podatkov
lúknjarica
-e
ž
(
ȗ
)
1.
les.
žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj:
luknjarica in čepnica
2.
mn.,
obrt.
škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino:
lúknjast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
poln lukenj:
v jarku leži luknjasta ponev
;
streha je že luknjasta
/
ekspr.
voziti se po luknjasti cesti
jamasti
/
luknjaste nogavice
raztrgane, preluknjane
lúknjati
-am
nedov.
(
ȗ
)
delati luknje, luknjice:
luknjati liste papirja
♦
rač.
luknjati znake na kartice
nekdaj
vnašati informacije po sistemu kombinacij luknjic
lúknjan
-a -o:
luknjana kartica
kartica, na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
lúknjica
-e
ž
(
ȗ
)
manjšalnica od luknja:
a)
delati luknjice
;
narediti luknjico v jajčno lupino
;
gledati skozi luknjico v ključavnici
/
mazalne luknjice v ležajih
b)
v parketu se poznajo luknjice od žebljev
/
luknjice v sredici
c)
izbezati murna iz luknjice
♦
rač.,
nekdaj
pravokotno preluknjano mesto na kartici
;
obrt.
prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in
gosto obšije
lúknjičarka
-e
ž
(
ȗ
)
nav. mn.,
zool.
morske praživali, navadno z apnenčasto hišico, Foraminifera:
lúknjičast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
poln luknjic:
škatlica z luknjičastim pokrovom
;
cedilo ima luknjičasto dno
/
luknjičasti siri
♦
bot.
luknjičaste gobe
gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo
trosi, Polyporaceae
;
obrt.
luknjičasti vzorec vezenine
lúknjičati
-am
nedov.
(
ȗ
)
delati luknjice:
luknjičati liste
lúknjičan
-a -o:
papir je ob robu luknjičan
lúknjičav
-a -o
prid.
(
ȗ
)
poln luknjic:
trhel, luknjičav les
;
luknjičava streha
/
kruh, sir je luknjičav
//
ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic:
luknjičav kamen
;
luknjičava tla
/
luknjičava snov
lúknjičavost
-i
ž
(
ȗ
)
lastnost, značilnost luknjičavega:
luknjičavost sira, sredice
/
luknjičavost kamnine
;
raziskovati luknjičavost tal
♦
agr.
listna luknjičavost
glivična bolezen koščičastih sadnih dreves, pri kateri nastanejo v
listih luknjice kot posledica sušenja listnega tkiva
lukobrán
-a
m
(
ȃ
)
zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi;
valobran
:
valovi se zaganjajo v lukobran
lúkov
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nar. vzhodno
čebulen
:
lukovi listi
/
lukova juha
lukratíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
donosen
,
dobičkonosen
:
lukrativni trgovski posli
lúks
tudi
lux -a
[
lúks
]
m
(
ȗ
)
fiz.
enota za merjenje osvetljenosti:
meriti z luksi
;
osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset
luksov
lúksméter
-tra
m
(
ȗ-ẹ̄
)
fiz.
priprava za merjenje osvetljenosti:
kazalec na luksmetru
luksuriózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
razkošen
,
sijajen
:
luksuriozne sobane
luksuriózno
prisl.
:
luksuriozno živeti
;
luksuriozno opremljeno stanovanje
lúksuz
-a
m
(
ȗ
)
1.
kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje:
za življenje ne potrebujem luksuza
;
s svojo plačo si ne more privoščiti luksuza
/
pog.,
ekspr.
ta luksuz nas je stal pet tisoč
/
nav. ekspr.,
v povedni rabi:
dopust ni luksuz, ampak potreba
;
vozil se je z avtom in to je bil luksuz, ki si ga prej ni mogel
niti predstavljati
;
to je drag, nepotreben luksuz
/
pog.,
ekspr.
saj nisem šel tja za luksuz
šel sem tja, ker je bilo treba
;
pren.,
ekspr.
trdil je, da je poštenje luksuz
2.
razkošna oprema, razkošni predmeti:
hotel je brez luksuza, a udoben
;
luksuz palač
/
davek na luksuz
lúksuzen
-zna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na luksuz, razkošen:
a)
tako luksuznega hotela še nisem videl
;
graditi luksuzna stanovanja
/
standardna in luksuzna izvedba avtomobila
/
luksuzni parnik, vlak
;
star.
luksuzni avtomobil
osebni avtomobil
b)
carina na luksuzne predmete
;
uvoz luksuznega blaga
/
luksuzni psi
psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo
♦
zal.
luksuzna izdaja
izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični
opremi
lúksuzno
prisl.
:
luksuzno opremljeno stanovanje
lukúlski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
knjiž.
obilen
,
razkošen
,
bogat
:
prirejati lukulske večerje
lúla
-e
ž
(
ȗ
)
zastar.
priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom;
pipa
:
natlačiti, prižgati si lulo
/
turška lula
lúlati
-am
nedov.
(
ȗ
)
otr.
opravljati malo potrebo:
lulati in kakati
/
sem že lulal
lúlček
-čka
m
(
ȗ
)
otr.
moški spolni ud:
kazati lulčka
;
majhen lulček
;
fantek z lulčkom
lúlek
-lka
m
(
ȗ
)
otr.
moški spolni ud:
razkazovati lulka
;
majhen lulek
;
mehek lulek
lumbágo
-a
m
(
ȃ
)
med.
nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek:
akutni, kronični lumbago
lumbálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
med.
nanašajoč se na ledje, ledven:
lumbalna nevralgija
/
lumbalna punkcija
punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc
lúmen
-mna
in
-a
m
(
ú
)
1.
anat.
premer, prostornina cevastega organa, svetlina:
črevesni lumen
;
zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi
2.
fiz.
enota za merjenje svetlobnega toka:
meriti z lumni
;
ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov
●
iron.
ta človek res ni poseben lumen
ni posebno bister, pameten
luminál
-a
m
(
ȃ
)
farm.
pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa:
zaužiti preveliko dozo luminala
luminiscénca
tudi
luminescénca -e
ž
(
ẹ̑
)
fiz.
sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov,
svetlikanje:
luminiscenca bakterijskih kultur
luminiscénčen
tudi
luminescénčen -čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na luminiscenco:
luminiscenčni pojavi
;
luminiscenčna svetloba
/
luminiscenčna snov
luminiscénten
tudi
luminescénten -tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
fiz.
luminiscenčen
:
luminiscentna svetloba
/
luminiscentna snov
luminíst
-a
m
(
ȋ
)
um.
umetnik, ki poudarja na slikah kontraste svetlobe in teme:
lúmp
-a
m
,
im. mn.
lúmpi
in
lúmpje
(
ȗ
)
slabš.
ničvreden človek, malopridnež:
izvedela sem, kakšen lump je
;
če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump
/
lumpa so prijeli
zločinca, hudodelca
/
kot psovka:
tekla je za njim in kričala: lopov, lump
;
osleparil me je, lump
/
ekspr.
saj veš, da so fantje lumpi
lumpácij
-a
m
(
á
)
šalj.,
zastar.
ničvreden človek, malopridnež:
ti si star lumpacij
/
to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati
lúmpanje
-a
s
(
ȗ
)
glagolnik od lumpati:
navaditi se lumpanja
lumparíja
-e
ž
(
ȋ
)
slabš.
ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje:
vse lumparije so prišle na dan
;
kakšno lumparijo je spet napravil
;
o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje
/
šalj.
fantovske lumparije
//
zastar.
malopridnost
,
pokvarjenost
:
v njem je dosti lumparije
/
to je storil iz lumparije
lúmparski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na lumpanje:
on in njegova lumparska druščina
/
lumparske navade
lúmpati
-am
nedov.
(
ȗ
)
pog.
veseljačiti
,
popivati
:
lumpati s fanti
/
lumpati do jutra
lúmpek
-pka
m
(
ȗ
)
ekspr.
manjšalnica od lump:
ta lumpek ni kradel le kokoši
/
ljubk.
ti lumpek, ali si kaj moj, je govoril hčerki
lúmpenproletárec
-rca
[
lumpənproletarəc
]
m
(
ȗ-ȃ
)
nav. slabš.
pripadnik lumpenproletariata:
velemestni lumpenproletarci
;
deklasiranci in lumpenproletarci
lúmpenproletariát
-a
[
lumpənproletarijat
]
m
(
ȗ-ȃ
)
nav. slabš.
propadli ljudje iz različnih družbenih razredov in slojev:
lumpenproletariat velemest
lúmpenproletárski
-a -o
[
lumpənproletarski
]
prid.
(
ȗ-ȃ
)
nanašajoč se na lumpenproletarce:
lumpenproletarska miselnost
/
v tistih barakah živi lumpenproletarski element
lúna
-e
ž
(
ú
)
1.
nebesno telo, ki kroži okoli zemlje:
čas, ko je luna v celoti osvetljena
;
raziskovati luno
;
oddaljenost lune od zemlje
;
polet na luno
/
v astronomiji:
nastanek Lune
;
Luna in drugi planeti
//
to nebesno telo glede na osvetljenost:
luna sije, vzide, zaide,
ekspr.
plava po jasnem nebu
;
svetla,
pesn.
bleda luna
;
žarki lune
;
obraz kakor luna
okrogel, širok
/
luna raste
viden je vedno večji del njene površine
;
nar.
mlada luna
mlaj
;
polna luna
ko je vidna vsa njena površina
;
ob polni luni
v času, ko je vidna vsa njena površina
;
nar.
stara luna
zadnji krajec
2.
pesn.
mesečina
:
luna lije v sobo
/
pri luni se je sprehajal po polju
3.
star.
(lunin) mesec:
to je bilo pred tremi lunami
●
luna ga nosi
je mesečnik
;
ekspr.
že spet jo luna nosi
je zmedena, neuravnovešena
;
hodi, kot bi ga luna nosila
zamišljeno, neprisebno, raztreseno
;
pog.,
ekspr.
ali te luna trka
zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno
;
pog.,
ekspr.
mi tudi nismo z lune padli
nismo nespametni, naivni
;
ekspr.
lajati v luno
nemočno groziti, onemoglo zmerjati
;
ekspr.
ali živiš na luni, ali si z lune padel
slabo si obveščen o aktualnih dogodkih
;
pog.,
ekspr.
saj nisem tako za luno
neumen, naiven
♦
astron.
Jupitrove lune
sateliti
lunácija
-e
ž
(
á
)
astron.
čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama;
sinodski mesec
lúnapárk
-a
m
(
ū-ȃ
)
pog.
zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami:
luči in hrup lunaparka
lunáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na luno:
lunarne odprave
;
lunarno vozilo
♦
astron.
lunarni mesec
čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo
;
lunarno leto
leto, ki ima 354 dni
;
teh.
lunarni modul
del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni
lúnast
-a -o
prid.
(
ú
)
ekspr.
po obliki podoben luni:
imeti lunast obraz
lunátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis
neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva:
razglasili so ga za lunatičnega teoretika zarot
lunch
-a
[
lánč
]
m
(
ȃ
)
zlasti v angleškem okolju
lahek obrok hrane sredi dneva:
čas je za lunch
lúnek
-nka
m
(
ȗ
)
1.
nar.
klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi;
osnik
:
vtakniti lunek v os
2.
nekdaj
manjša prostorninska mera:
lunek žganja
lunéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
um.
poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati, oknom:
freska v luneti
lúnica
-e
ž
(
ú
)
1.
ekspr.
manjšalnica od luna:
poglej, lunica že vzhaja
;
lunica in zvezdice
2.
navadno v zvezi
nohtna lunica
belkast polkrožni del nohta pri korenu:
lakirati tudi nohtno lunico
lúničast
-a -o
prid.
(
ú
)
podoben polmesecu:
luničasti uhani
lúnin
-a -o
prid.
(
ū
)
nanašajoč se na luno:
lunina površina
/
bleda lunina svetloba
/
lunin mrk
;
lunin srp
oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec
♦
astron.
Lunin krater
lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom
;
Lunin krog
ali
Lunin ciklus
doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste
dni istega meseca
;
Lunin mesec
čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo
;
Lunina mena
ali
Lunina faza
razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune
;
Lunino leto
leto, ki ima 354 dni
;
meteor.
lunin dvor
ali
lunin halo
svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v
kristalih ledu v ozračju
lúnj
-a
m
(
ȗ
)
zool.
ptica ujeda vitkega telesa z ozkimi perutmi in dolgim repom, Circus:
tihi let lunja
/
močvirski lunj
;
rjavi lunj
;
stepni lunj
lúnker
-ja
m
(
ū
)
metal.
votlina v ulitku, nastala pri strjevanju:
nevarnost za nastanek lunkerjev
lunohòd
-óda
m
(
ȍ ọ́
)
teh.,
nekdaj
sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi
napravami za raziskovanje lune:
lunohod je začel pošiljati podatke
lúnojásen
-sna -o
prid.
(
ȗ-á
)
zastar.
mesečen
,
jasen
:
Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel
spati
(K. Meško)
lúnta
-e
ž
(
ȗ
)
voj.,
nekdaj
vžigalna vrvica pri puški, topu:
top s prižgano lunto
/
puška na lunto
lúnula
-e
ž
(
ȗ
)
1.
rel.
majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci:
razpreti lunulo
2.
arheol.
okrasek v obliki polmeseca:
pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula
lúpa
-e
ž
(
ú
)
preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari;
povečevalno steklo
:
opazovati žuželke skozi lupo, z lupo
/
urarska lupa
●
knjiž.
postaviti, vzeti pod lupo napake in pomanjkljivosti
pod mikroskop, drobnogled
♦
fot.
časovna lupa
časovna leča
lupáč
1
-a
m
(
á
)
nar. vzhodno
kdor lušči (bučno seme):
ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev
/
lupači koruze
ličkarji
lupáč
2
-a
m
(
á
)
zool.
roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za
prsnimi plavutmi;
vahnja
lupanár
in
lupánar -ja
m
(
á; ȃ
)
pri starih Rimljanih
javna hiša:
lúpati
-ljem
tudi
-am
nedov.
(
ȗ
)
nar. vzhodno
odstranjevati lupino, kožo;
lupiti
:
lupati krompir, sadje
/
pozimi so lupali posušeno bučno seme
luščili
/
lupati koruzo
ličkati
luperkálije
-lij
ž
mn.
(
á ȃ
)
pri starih Rimljanih
slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi:
lúpežnik
-a
m
(
ȗ
)
zastar.
ničvreden človek, malopridnež:
ne verjemi temu lupežniku
lupílec
-lca
[
lupilca
in
lupiu̯ca
]
m
(
ȋ
)
1.
kdor odstranjuje lupino, kožo:
pomivalci posode in lupilci krompirja
♦
gozd.
delavec, ki odstranjuje lubje
2.
lupilnik
:
lupilec za krompir se je pokvaril
lupílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se lupi:
lupilni nož
;
lupilni stroj za krompir
♦
les.
lupilni stroj
stroj za izdelovanje furnirja
lupílnik
-a
m
(
ȋ
)
orodje ali stroj za odstranjevanje lupine, kože:
lupilnik za krompir, sadje
//
gozd.
orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla:
lupiti debla z lupilnikom
lúpina
1
-e
ž
(
ȗ
)
agr.
rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v
socvetju:
podorati lupino
;
krmiti z lupino
lupína
2
-e
ž
(
í
)
1.
mehek, sočen ovoj sadov, plodov:
odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino
;
sadje z debelo, tanko lupino
/
zelena orehova lupina
;
bodičasta lupina kostanja, žira
ježica
/
pospravil je jabolčne lupine
olupke
2.
trd, suh ovoj sadov, plodov:
streti, zdrobiti lupino
;
izluščiti jedrce iz lupine
;
valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino
/
lešnikova, orehova lupina
;
pren.,
ekspr.
za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce
3.
ovoj jajca, navadno trd, apnenčast:
natreti, razbiti lupino
;
pišče je prekljuvalo tanko lupino
/
jajčna lupina
;
mehka kožnata lupina kačjega jajca
4.
zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali:
školjka odpre, zapre lupino
;
lupina je gladka, rebrasta
/
lupina morskega ježka
//
zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno
zavito;
hišica
:
polževa lupina
5.
zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega:
lupine granat
/
od čolna je ostala samo lupina
/
ekspr.
stali so v lupini velikanske dvorane
//
ekspr.
(majhen) čoln, (majhna) ladja:
vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile
6.
ekspr.
kar je za kaj nepomembno:
pomembno je jedro, ne lupina
;
njegova prijaznost je samo lupina
/
knjiž.,
z oslabljenim pomenom:
lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo
;
lupina videza obdaja resnico
●
ekspr.
počasi je zlezel iz svoje lupine
postal dejaven, sproščen
;
ekspr.
če te mika jedro, zgrizi lupino
če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦
arhit.
lupina
neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih
razsežnosti
;
bot.
semenska lupina
tanek ovoj semena
;
um.
lupina
stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor
lupínar
-ja
m
(
ȋ
)
žival, ki ima lupino:
hraniti se s školjkami in drugimi lupinarji
lupínast
-a -o
prid.
(
í
)
podoben lupini:
lupinasta oblika
♦
aer.
lupinasta konstrukcija letala
konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten
podobna (jajčni) lupini
;
agr.
lupinasto sadje
sadje, ki ima trd, suh ovoj
;
arhit.
lupinast stol
stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni)
lupini
;
grad.
lupinasta konstrukcija
lúping
tudi
looping -a
[
lúping-
]
m
(
ȗ
)
aer.
letalska figura v obliki sklenjene krivulje, kroga v navpični ravnini,
začeta navadno navzgor:
letalo dela, izvaja luping
;
pren.,
ekspr.
delati idejne lupinge
lupínica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od lupina:
odstraniti, streti lešnikovo lupinico
/
lupinica jajčeca
/
iskati, zbirati lupinice školjk
/
začiniti z limonino lupinico
z zunanjim, rumenim delom lupine
/
drobna ribiška lupinica se je potopila
lupínje
-a
s
(
ȋ
)
nar. vzhodno
1.
več olupkov, olupki:
krompirjevo lupinje
/
lupinje čebule
2.
več luščin, luščine:
otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki
lupíti
in
lúpiti -im
nedov.
(
ī ú
)
1.
odstranjevati lupino, kožo:
lupiti jabolka, krompir, pomarančo
;
lupiti jajce
;
lupiti z nožem, s prsti
/
lupiti oreh
odstranjevati zeleno lupino
//
odstranjevati lubje:
lupiti deblo
;
vrba se rada lupi
2.
ekspr.
izkoriščati
,
odirati
:
strašno je lupil svoje dolžnike
lupíti se
in
lúpiti se
navadno v zvezi s
koža
izgubljati zgornje, zunanje plasti:
po bolezni, močnem sončenju se koža lupi
/
lupiti se v luskah
/
pog.
hrbet se mu lupi
koža na hrbtu
lúpljenje
-a
s
(
ú
)
glagolnik od lupiti:
lupljenje jabolk, krompirja
/
lupljenje debla
/
nož, stroj za lupljenje krompirja
lupulín
-a
m
(
ȋ
)
agr.
grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov:
lupulin daje pivu obstojnost in okus
lúpus
-a
m
(
ȗ
)
med.
tuberkulozno vnetje kože, pri katerem nastanejo krogličaste tvorbe, ki
kasneje razpadejo:
lupus pusti brazgotine
;
lupus na obrazu
lúsk
-a
m
(
ȗ
)
bot.
iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plod:
zrel lusk se odpre
lúska
-e
ž
(
ū
)
nav. mn.
1.
koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev:
odstraniti, ostrgati ribi luske
;
telo kače je pokrito z luskami
/
ribje luske
2.
bot.
list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje
hranilne snovi:
luske se odpirajo, odpadajo
/
brstne luske
ki varujejo brste
3.
ploščat delček česa:
od kamna odklati lusko
;
led v obliki lusk
/
milne luske
;
luske suhe kože
delčki poroženele povrhnjice
♦
alp.
luska
skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene
;
bot.
krovna luska
ki pokriva del plodne luske
;
plodna luska
list cveta s semeni pri iglavcih
;
min.
luska
zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
lúskar
-ja
m
(
ȗ
)
nav. mn.,
zool.
plazilci, pokriti z luskami, Squamata:
kače, kuščarji in drugi luskarji
lúskast
-a -o
prid.
(
ū
)
1.
ki ima luske:
telo kače je luskasto
/
suha koža na rokah je videti luskasta
/
luskasto lubje
2.
podoben luski:
te tvorbe so luskaste oblike
♦
geol.
luskasta zgradba gorovja
zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo
;
min.
luskasta rudnina
rudnina, ki se da klati v luske
luskàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
luskast
,
luskinast
:
luskata žival
lúskati
-am
nedov.
(
ȗ
)
knjiž.,
zastar.
1.
loputati
,
treskati
:
prepirajo se in luskajo z vrati
2.
pokati
1
,
tleskati
:
luskati z bičem
lúskav
-a -o
prid.
(
ú
)
luskast
,
luskinast
:
luskave roke
lúskavec
-vca
m
(
ú
)
zool.
kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami,
Manis:
luskavci in pasavci
♦
pal.
izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron
lúskavica
-e
ž
(
ú
)
med.
kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s
srebrnkastimi luskami:
imeti luskavico
/
luskavica na kolenih, komolcih
lúskica
-e
ž
(
ū
)
manjšalnica od luska:
luskice ribic
/
koža se lupi, lušči v tankih luskicah
luskína
-e
ž
(
í
)
nav. mn.
luska
:
ribje luskine
/
luskine na nogah, rokah
●
knjiž.
šele takrat so mu padle luskine z oči
šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila
luskínar
-ja
m
(
ȋ
)
rib.
v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami:
uloviti luskinarja
luskínast
-a -o
prid.
(
í
)
ki ima luske, luskine:
luskinasta riba
;
potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača
/
suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta
luskínica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od luskina:
ribica z zlatimi luskinicami
/
obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami
luskínje
-a
s
(
ȋ
)
knjiž.
več lusk, luske:
sivo luskinje rib
lúskniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
knjiž.,
zastar.
loputniti
,
treskniti
:
jezno je lusknil z vrati in odšel
luskolíst
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
bot.
list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje
hranilne snovi:
z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo
;
luskolisti čebule
/
mesnati, suhi luskolisti
lúsnec
-a
[
lusnəc
]
m
(
ȗ
)
bot.
rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria:
lusnec na koreninah drevja
lúster
-tra
m
(
ú
)
pog.
lestenec
:
kupiti velik luster
/
vsi lustri v dvorani gorijo
lustrácija
-e
ž
(
á
)
v nekaterih pokomunističnih državah
preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z
namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki,
javnih službah:
izvesti, zahtevati politično lustracijo
;
ideja, razprava, zakon o lustraciji
;
pobuda, predlog za lustracijo
lustracíjski
in
lustrácijski
-a -o
prid.
(
ȋ; á
)
nanašajoč se na lustracijo:
lustracijski postopek, ukrep, zakon
;
lustracijska razprava, zakonodaja
;
lustracijsko sodišče
lustrátor
-ja
m
(
ȃ
)
v nekaterih pokomunističnih državah
kdor predlaga, zahteva lustracijo:
politika lustratorjev
lustrírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
v nekaterih pokomunističnih državah
izvajati lustracijo:
zakon je lustriral vsakogar, ki je sodeloval s tajno službo bivšega
režima
lúšček
-čka
m
(
ȗ
)
bot.
iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod:
zrel lušček se odpre
lúščenje
-a
s
(
ú
)
glagolnik od luščiti:
luščenje fižola
/
luščenje ječmena, prosa
/
luščenje barve, ometa
;
luščenje kože
/
hlod za luščenje
;
stroj za luščenje
luščílec
-lca
[
luščiu̯ca
in
luščilca
]
m
(
ȋ
)
1.
delavec, ki dela pri stroju za luščenje:
luščilec riža
/
luščilec furnirja
2.
agr.
luščilnik
luščílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na luščenje:
luščilna priprava
♦
les.
luščilni stroj
stroj za izdelovanje furnirja
luščílka
-e
[
tudi
luščiu̯ka
]
ž
(
ȋ
)
les.
stroj za izdelovanje furnirja:
luščílnica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
obrat za luščenje semen:
luščilnica riža
/
luščilnica za gozdno semenje
2.
agr.
luščilnik
luščílnik
-a
m
(
ȋ
)
agr.
stroj ali priprava za luščenje:
dati, stresti riž v luščilnik
/
luščilnik deteljnega semena
;
luščilnik za koruzo
robkalnik
luščína
-e
ž
(
í
)
zunanji del stroka:
spravljati zrna fižola, graha iz luščin
/
pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine
//
ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino:
luščine bučnega, sončničnega semena
/
orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj
/
jajčne luščine
lupine
luščínast
-a -o
prid.
(
í
)
ki ima luščino:
luščinasto seme, zrno
♦
agr.
luščinasto sadje
sadje, ki ima trd, suh ovoj
luščínica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od luščina:
luščinice sončnic
luščíti
in
lúščiti -im
nedov.
(
ī ú
)
1.
spravljati zrna iz luščine:
luščiti fižol, grah
;
pren.
preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
//
odstranjevati luščino:
luščiti bučnice, sončnice
/
luščiti ječmen, riž
/
luščiti jajce
lupiti
2.
odstranjevati zrna s storža:
luščiti koruzo
//
v zvezi z
iz
spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči:
luščiti kamenčke iz zidu
;
pren.
luščiti bistvo iz celote
;
publ.
resnica se lušči iz posvečenih krogov
●
ekspr.
iz megle, mraka so se luščile hiše
postajale vidne, se počasi prikazovale
3.
odstranjevati v plasteh s površine:
luščiti blato z zavore
;
z nožem je luščil skorjo z debla
;
barva avtomobila se lušči
;
s stene se lušči belež, omet
♦
les.
s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
luščíti se
in
lúščiti se
navadno v zvezi s
koža
izgubljati zgornje, zunanje plasti:
koža se mu lušči
/
pog.
hrbet se mu lušči
koža na hrbtu
luščèč
-éča -e:
luščeče se stene
lúščen
-a -o:
luščeni furnir
;
luščeni oves
lúški
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na luko:
v daljavi se je že videl luški svetilnik
;
luške naprave
/
luške pristojbine
/
luški delavci
♦
navt.
luški kapitan
predstojnik luške kapitanije
;
luška kapitanija
urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi
registre ladij; poslopje tega urada
lúšten
-tna -o
prid.
(
ú ȗ
)
pog.
čeden
,
ljubek
:
nekoč je bila luštna
;
luštno dekle
/
imeti luštno postavo
/
kako luštno bluzo ima
//
prijeten
,
zabaven
:
s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal
/
razpoloženje je bilo luštno
/
biti lušten za družbo
družaben, zabaven
lúštno
prisl.
:
tako luštno zna pogledati
/
v povedni rabi:
pri vas je pa luštno
;
na izletu so se imeli luštno
lúštkan
-a -o
prid.
(
ȗ
)
pog.,
ekspr.
čeden
,
ljubek
:
sosedova punčka je pa res luštkana
/
prav luštkane igračke prodajajo
lúštrek
tudi
lúštrk -a
m
(
ȗ
)
vrtn.
začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum
officinale:
dati v juho sesekljano korenino luštreka
;
zdravilna pijača iz luštreka
lutécij
-a
m
(
ẹ́
)
kem.
redka kovina sive barve, element Lu:
luterán
-a
m
(
ȃ
)
star.
protestant
,
evangeličan
:
katoličani in luterani v Prekmurju
luteránec
-nca
m
(
ȃ
)
star.
protestant
,
evangeličan
:
stiki luterancev in katoličanov
♦
rel.
pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za
opravičenje samo vero v Kristusa
luteránka
-e
ž
(
ȃ
)
star.
protestantka
,
evangeličanka
:
goreča luteranka
luteránski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
star.
protestantski
,
evangeličanski
:
on je luteranske vere
♦
rel.
luteranska smer protestantizma
luteránstvo
-a
s
(
ȃ
)
star.
protestantizem
:
v mestih se je luteranstvo naglo širilo
♦
rel.
smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo
vero v Kristusa
lútka
-e
ž
(
ȗ
)
1.
majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger:
gledališče je dobilo nove lutke
;
igrati z lutkami
;
hodi, premika se kot lesena lutka
/
gledališče ročnih lutk
/
pog.
gledati lutke
lutkovno predstavo
//
slabš.
kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in
dela za tuje koristi:
on je v tej igri samo lutka
;
okupatorjeve lutke
;
vlada lutk
2.
figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti:
lutka v izložbi, trgovini
/
moška, ženska lutka
/
demonstranti so zažgali lutko
/
muzej voščenih lutk v Londonu
muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite
osebnosti
/
testna
ali
preizkusna lutka
ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih
nesrečah
3.
igrača, ki predstavlja deklico;
punčka
:
šivala je oblekico za svojo lutko
;
igrati se z lutko
;
lutka iz celuloida, gumija
/
kupiti lutko v narodni noši
/
obraz kot lutka
lep, okrogel, toda brezizrazen
;
pren.,
ekspr.
dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas
●
slabš.
biti lutka v diktatorjevih rokah
ravnati, delati po njegovih zahtevah
;
slabš.
dekle, fant je prava modna lutka
se zelo moderno, nenavadno oblači
♦
nav. mn.,
geol.
lutka
različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici
;
gled.
animirati lutko
;
filmska lutka
ki nastopa v lutkovnih filmih
;
ročna lutka
ki se natakne na prste roke
;
senčna lutka
od katere je vidna samo senca na platnu, steklu
;
viseča lutka
ali
lutka na nitkah
ki se premika z nitmi; marioneta
;
obrt.
(krojaška) lutka
model človeškega trupa za pomerjanje oblačil
lútkar
-ja
m
(
ȗ
)
1.
gled.
oseba, ki lutko premika in govori zanjo:
ta lutkar je odličen animator in recitator
;
spreten lutkar
2.
kdor se ukvarja z lutkovnim gledališčem:
posvetovanje lutkarjev
//
izdelovalec lutk:
lútkarica
-e
ž
(
ȗ
)
ženska, ki lutko premika in govori zanjo:
priznana lutkarica
;
pravljičarka in lutkarica
lutkaríja
-e
ž
(
ȋ
)
pog.
lutkarstvo
:
trudi se, da bi spet oživil lutkarijo
lútkarski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na lutkarje:
lutkarska praksa
/
na šoli dela lutkarski krožek
//
lutkoven
:
lutkarski film
lútkarstvo
-a
s
(
ȗ
)
dejavnost lutkarjev:
lutkarstvo ima staro tradicijo
;
razvoj lutkarstva
lútkast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ekspr.
tak kot pri lutki:
imeti lutkast obraz
//
podoben lutki:
kodrolas, lutkast deček
lútkasto
prisl.
:
lutkasto ubogati
lútkica
-e
ž
(
ȗ
)
manjšalnica od lutka:
igra se z lutkico
lútkoven
-vna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na lutko:
lutkovni film
;
voditi lutkovni oder
;
lutkovna predstava
;
lutkovno gledališče
/
lutkovna vlada
lútnja
-e
ž
(
ū
)
glasb.,
nekdaj
glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem
vratu:
brenkati, igrati na lutnjo
;
lutnja in harfa
lútnjar
-ja
m
(
ȗ
)
nekdaj
kdor igra na lutnjo:
kraljevi trobentač in lutnjar
lútrovec
-vca
m
(
ú
)
nav. ekspr.
protestant
,
evangeličan
:
tamkajšnji prebivalci so bili deloma katoličani, deloma lutrovci
♦
rel.
pridigar je bil lutrovec, ne pa pristaš flacianizma
lútrovski
-a -o
prid.
(
ú
)
nav. ekspr.
protestantski
,
evangeličanski
:
njegova mati je bila lutrovske vere
/
uničevati lutrovske knjige
lútrovstvo
-a
s
(
ú
)
knjiž.
protestantizem
:
zatiranje lutrovstva
♦
rel.
lutrovstvo in cvinglijanstvo
lútrski
-a -o
prid.
(
ú
)
star.
protestantski
,
evangeličanski
:
lutrski duhovnik
/
lutrski ljudje
lútrš
--
prid.
(
ú
)
zastar.
protestantski
,
evangeličanski
:
lutrš vera
/
niso bili katoliški, ampak lutrš ljudje
lúzer
tudi
loser
-ja
[
lúzer
]
m
(
ú
)
pog.,
slabš.
kdor je neuspešen pri delu, v življenju;
zguba
:
zakaj bi bil luzer, če si lahko faca
;
totalni luzer
lúža
-e
ž
(
ú
)
1.
manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo:
na cesti so luže
;
prestopiti lužo
;
hoditi po lužah
//
plitvejša kotanja s stoječo vodo;
mlaka
:
blatna luža
;
luža sredi vasi
/
vaška luža
/
napajati na luži
2.
navadno s prilastkom
po ravni površini razlita tekočina:
pod umivalnikom je luža
/
pobrisati luže vina
;
umorjeni je ležal v luži krvi
●
ekspr.
iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka
v Ameriko
;
ekspr.
dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo
čez (Atlantski) ocean
lúžast
-a -o
prid.
(
ú
)
poln luž:
cesta je blatna in lužasta
lúžen
-žna -o
prid.
(
ū
)
1.
nanašajoč se na luženje ali lug 2:
lužna tekočina
2.
v zvezi
lužni kamen
spojina natrija s hidroksilno skupino,
kem.
natrijev hidroksid
lúženje
-a
s
(
ū
)
glagolnik od lužiti:
luženje hrastovine
/
luženje nikljevih rud
/
postopek pri luženju svinjskih kož
lúžica
-e
ž
(
ú
)
manjšalnica od luža:
cesta je polna luž in lužic
;
ekspr.
otrok stopi v vsako lužico
/
pobrisati lužice
;
lužica vina
lužílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na luženje:
lužilna tekočina
/
lužilni postopek
♦
teh.
lužilna jama
lužílnica
-e
ž
(
ȋ
)
tovarniški obrat za luženje:
usnjarna je povečala lužilnico
lužílo
-a
s
(
í
)
teh.
sredstvo za luženje:
nanesti lužilo na les
/
kemično lužilo
lúžina
-e
ž
(
ū
)
1.
kem.
baza
2
,
lug
:
lužine in kisline
2.
metal.
lužnica
lúžiščina
-e
ž
(
ū
)
lužiškosrbski jezik:
prevajati iz lužiščine
♦
jezikosl.
dolnja, gornja lužiščina
lúžiški
-a -o
prid.
(
ū
)
nanašajoč se na Lužičane ali Lužico:
govori oba lužiška jezika
;
lužiška literatura
/
lužiška srbščina
/
Lužiški Srbi
♦
arheol.
lužiška kultura
materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli
lúžiškosŕbski
-a -o
prid.
(
ū-ȓ
)
nanašajoč se na Lužiške Srbe:
govori oba lužiškosrbska jezika
/
lužiškosrbske pravljice
lúžiti
-im,
in
lužíti
in
lúžiti -im
nedov.
(
ū ȗ; ī ú
)
1.
les.
z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj
vidno strukturo:
lužiti les
2.
metal.
s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov:
lužiti bakrovo rudo
3.
star.
prati z lugom:
lužiti perilo, platno
●
star.
to ga je lužil
ostro opominjal, ostro ošteval
♦
usnj.
namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida
lúžen
-a -o:
mizica iz luženega hrastovega lesa
;
lužena koža
;
temno lužen
♦
metal.
lužena pločevina
dekapirana pločevina
lúžiti se
-im se
nedov.
(
ú ȗ
)
knjiž.,
zastar.
dobivati na površini luže:
zaradi deževja se cesta luži
lúžnat
-a -o
prid.
(
ȗ
)
kem.
alkalen
,
bazičen
2
:
lužnata raztopina
/
lužnat okus
grenek, trpek
lúžnica
-e
ž
(
ȗ
)
teh.
tekočina z izluženimi snovmi:
lužnína
-e
ž
(
ī
)
baza
2
,
lug
:
lužnine in kisline
//
alkalija
lycra
in
lájkra
-e
[
lájkra
]
ž
(
ȃ
)
poliuretansko elastično vlakno znamke Lycra:
volnena preja, obogatena z lycro
//
tkanina iz teh vlaken:
dokolenke, majica, obleka iz lycre
lymski
-a -o
[
lájəmski
in
lájmski
]
prid.
(
ȃ
)
med.,
v zvezi
lymska bolezen
ali
lymska borelioza
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo:
dokazovanje, odkrivanje lymske bolezni
;
stadiji lymske bolezni